KORONAKRIZA
Hrvaška epidemiologinja o tem, zakaj je pri njih stanje boljše in kako bo poleti
Hrvati naj bi postali resnično zaskrbljeni, ko so začeli zbolevati in umirati tudi mladi.
Odpri galerijo
Pri naših južnih sosedih se število novih okužb z novim koronavirusom v zadnjih tednih občutno zmanjšuje. Tamkajšnji štab civilne zaščite je sicer napovedal, da bodo do sredine februarja ocenjevali epidemiološke razmere, preden bodo odločali, ali bodo 15. februarja omilili ukrepe. Na Hrvaškem so se že pojavila ugibanja, da bi lahko ob nadaljevanju trenda zniževanja števila novih okužb gostincem znova dovolili prodajo kave za na pot ali celo odprtje teras.
Po neuradnih napovedih naj bi se na Hrvaškem s ponedeljkom začel pouk v šolah tudi za vse dijake srednjih šol. Za dijake zadnjih letnikov srednjih šol pouk v učilnicah poteka od 18. januarja, ko se je začelo drugo ocenjevalno obdobje. Od prejšnjega ponedeljka pa so v osnovnih šolah tudi vsi učenci višjih razredov, potem ko so se v šolske klopi sredi januarja vrnili učenci nižjih razredov.
S hrvaško epidemiologinjo Ivo Pem Novosel smo se pogovarjali o trenutni situaciji na Hrvaškem.
Težko odgovorim, zakaj imamo na Hrvaškem manj na novo okuženih ljudi kot v Sloveniji. Mogoče zato, ker smo na Hrvaškem uvedli dober nadzor nad protikoronskimi ukrepi, ki ne pomenijo veliko, če jih ljudje ne izvajajo in če nihče ne nadzira njihovega izvajanja (na primer nadzor nad omejitvami zbiranja, nadzor nad nošenjem obraznih mask). Drugi razlog je ta, da so bili ljudje na Hrvaškem resnično zaskrbljeni, ko je število novih okužb vsak dan močno naraščalo, še bolj pa zaradi povečanja števila smrtnih primerov zaradi covida 19, zlasti ko je zbolevalo in umrlo več mladih brez spremljajočih bolezni. Zaslužni so tudi strokovnjaki, ki so prek medijev pozivali javnost, naj upoštevajo ukrepe. Menimo, da so bili ukrepi na Hrvaškem sprejeti ob pravem času, še pred nadaljnjim stopnjevanjem števila novookuženih in umrlih, in sicer z zaprtjem med prazniki, ko je bilo največje tveganje za zbiranje in druženje.
Kateri protikoronski ukrepi so po vašem mnenju najbolj zaslužni za izboljšanje epidemiološke slike?
Predvsem omejitev srečanj, prehod pouka v šolah na spletno poučevanje in učinek šolskih počitnic, delo od doma s koriščenjem dopusta med prazniki, omejevanje gibanja med okraji, zapiranje restavracij in kavarn, omejevanje števila kupcev v trgovinah in nakupovalnih središč.
Kakšen je interes za cepljenje na Hrvaškem? Koliko ljudi je že cepljenih?
Zanimanje za cepljenje na Hrvaškem je veliko, do zdaj je bilo cepljenih približno 85.000 ljudi, veliko več pa bi jih bilo, če ne bi prihajalo do zamude pri dostavi cepiv in če bi proizvajalci dostavili obljubljene odmerke cepiv.
Kakšna bo po vašem mnenju epidemiološka slika do poletja? Menite, da bodo počitnice na Hrvaškem varne?
Upamo, da nam bodo dostavili zadostne odmerke cepiva in da bomo cepili dovolj populacije, ki bo z deležem prebivalstva, ki je naravno prebolelo bolezen covid 19, upočasnila prenos okužbe. Verjamemo, da bo vse našteto z vplivom toplejšega vremena, ko ljudje več časa preživijo na prostem, zmanjšalo tveganje za prenos okužbe, in verjamemo, da bodo počitnice na Hrvaškem varne za vse goste in domače turiste.
Ali menite, da bi bilo treba uvesti t. i. cepilne potne liste?
O tem se še vedno razpravlja na ravni EU, tudi na Hrvaškem.
Po neuradnih napovedih naj bi se na Hrvaškem s ponedeljkom začel pouk v šolah tudi za vse dijake srednjih šol. Za dijake zadnjih letnikov srednjih šol pouk v učilnicah poteka od 18. januarja, ko se je začelo drugo ocenjevalno obdobje. Od prejšnjega ponedeljka pa so v osnovnih šolah tudi vsi učenci višjih razredov, potem ko so se v šolske klopi sredi januarja vrnili učenci nižjih razredov.
S hrvaško epidemiologinjo Ivo Pem Novosel smo se pogovarjali o trenutni situaciji na Hrvaškem.
V zadnjem mesecu ima Hrvaška nekoliko boljšo epidemiološko sliko kot Slovenija. Kje je po vašem mnenju vzrok za to?
Težko odgovorim, zakaj imamo na Hrvaškem manj na novo okuženih ljudi kot v Sloveniji. Mogoče zato, ker smo na Hrvaškem uvedli dober nadzor nad protikoronskimi ukrepi, ki ne pomenijo veliko, če jih ljudje ne izvajajo in če nihče ne nadzira njihovega izvajanja (na primer nadzor nad omejitvami zbiranja, nadzor nad nošenjem obraznih mask). Drugi razlog je ta, da so bili ljudje na Hrvaškem resnično zaskrbljeni, ko je število novih okužb vsak dan močno naraščalo, še bolj pa zaradi povečanja števila smrtnih primerov zaradi covida 19, zlasti ko je zbolevalo in umrlo več mladih brez spremljajočih bolezni. Zaslužni so tudi strokovnjaki, ki so prek medijev pozivali javnost, naj upoštevajo ukrepe. Menimo, da so bili ukrepi na Hrvaškem sprejeti ob pravem času, še pred nadaljnjim stopnjevanjem števila novookuženih in umrlih, in sicer z zaprtjem med prazniki, ko je bilo največje tveganje za zbiranje in druženje.
Kateri protikoronski ukrepi so po vašem mnenju najbolj zaslužni za izboljšanje epidemiološke slike?
Predvsem omejitev srečanj, prehod pouka v šolah na spletno poučevanje in učinek šolskih počitnic, delo od doma s koriščenjem dopusta med prazniki, omejevanje gibanja med okraji, zapiranje restavracij in kavarn, omejevanje števila kupcev v trgovinah in nakupovalnih središč.
Kakšen je interes za cepljenje na Hrvaškem? Koliko ljudi je že cepljenih?
Zanimanje za cepljenje na Hrvaškem je veliko, do zdaj je bilo cepljenih približno 85.000 ljudi, veliko več pa bi jih bilo, če ne bi prihajalo do zamude pri dostavi cepiv in če bi proizvajalci dostavili obljubljene odmerke cepiv.
Kakšna bo po vašem mnenju epidemiološka slika do poletja? Menite, da bodo počitnice na Hrvaškem varne?
Upamo, da nam bodo dostavili zadostne odmerke cepiva in da bomo cepili dovolj populacije, ki bo z deležem prebivalstva, ki je naravno prebolelo bolezen covid 19, upočasnila prenos okužbe. Verjamemo, da bo vse našteto z vplivom toplejšega vremena, ko ljudje več časa preživijo na prostem, zmanjšalo tveganje za prenos okužbe, in verjamemo, da bodo počitnice na Hrvaškem varne za vse goste in domače turiste.
Ali menite, da bi bilo treba uvesti t. i. cepilne potne liste?
O tem se še vedno razpravlja na ravni EU, tudi na Hrvaškem.