»EN MOST, ENA HRVAŠKA«
Hrvaška slavi: zadnje dejanje gradbenega čuda (VIDEO)
Promet po mostu na Pelješac naj bi stekel leta 2022 še pred začetkom turistične sezone.
Odpri galerijo
Po mostu na Pelješac se bodo od naslednjega leta lahko peljali tudi slovenski turisti. FOTO: Jure Eržen, Delo
Zvečer ob 22.30 se bo na Hrvaškem začelo zadnje dejanje gradnje mostu na Pelješac, postavili bodo še zadnji del jeklene konstrukcije in združili most z obeh koncev, kar bo povezalo Komarno v celinskem delu države in Brijesto na Pelješcu. Hrvatje s tem dejanjem slavijo dan, ko bosta dva dela njihove države povezana. En most, ena Hrvaška, je ob tem sporočil Zagreb.
Promet čez most naj bi stekel prihodnje leto, Hrvati želijo, da bi bilo odprtje pred poletno turistično sezono, ko bodo končali tudi vpadnice na most in novo hitro cesto na Pelješcu.
Most bo dolg 2,4 kilometra in visok 55 metrov. Na mostu, ki je širok nekaj manj kot 24 metrov, bodo štirje prometni pasovi.
Vrednost celotnega projekta, vključno s približno 30 kilometri nove hitre ceste na gradbeno zahtevnem terenu polotoka, je ocenjena na nekaj več kot 420 milijonov evrov. EU je iz kohezijskih skladov prispeval 357 milijonov evrov, kar predstavlja 85 odstotkov sredstev, potrebnih za izgradnjo mostu.
Glavni in odgovorni projektant mostu je slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, ki je večkrat povedal, da gre za njegovo življenjsko delo. Pojasnil je, da bo most na Pelješac eden izmed petih največjih mostov, kar so jih izgradili v Evropi v tem stoletju. Gre sicer za največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem.
Izgradnjo so na mednarodnem javnem razpisu zaupali kitajski gradbeniški družbi CRBC. Kitajski delavci so odprli gradbišče julija 2018, kljub določenim težavam z dobavo konstrukcijskih delov mostu zaradi pandemije covida 19 pa so izgradnjo konstrukcije končali v 36 mesecih, kot je to predvidela pogodba.
Uresničitev projekta so spremljali tudi politični pritiski iz Bosne in Hercegovine. Bošnjaški politiki so vztrajali, da Hrvaška z izgradnjo mostu krši suverenost BiH in konvencijo ZN o pravu morja. Zahtevali so, da se pred začetkom gradnje ratificira sporazum o meji med Hrvaško in BiH iz leta 1999. Trdili so, da bo most omejil dostop BiH do odprtega morja, medtem ko hrvaški in srbski predstavniki v BiH v gradnji mostu na Pelješac niso videli nič spornega.
V Zagrebu so ponavljali, da so pri projektu upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu pristanišča BiH v Neumu. Trdili so, da iz Sarajeva niso dobili nobene uradne zahteve za zaustavitev gradnje mostu.
Promet čez most naj bi stekel prihodnje leto, Hrvati želijo, da bi bilo odprtje pred poletno turistično sezono, ko bodo končali tudi vpadnice na most in novo hitro cesto na Pelješcu.
Most bo dolg 2,4 kilometra in visok 55 metrov. Na mostu, ki je širok nekaj manj kot 24 metrov, bodo štirje prometni pasovi.
Vrednost celotnega projekta, vključno s približno 30 kilometri nove hitre ceste na gradbeno zahtevnem terenu polotoka, je ocenjena na nekaj več kot 420 milijonov evrov. EU je iz kohezijskih skladov prispeval 357 milijonov evrov, kar predstavlja 85 odstotkov sredstev, potrebnih za izgradnjo mostu.
Življenjsko delo slovenskega inženirja
Glavni in odgovorni projektant mostu je slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, ki je večkrat povedal, da gre za njegovo življenjsko delo. Pojasnil je, da bo most na Pelješac eden izmed petih največjih mostov, kar so jih izgradili v Evropi v tem stoletju. Gre sicer za največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem.
Izgradnjo so na mednarodnem javnem razpisu zaupali kitajski gradbeniški družbi CRBC. Kitajski delavci so odprli gradbišče julija 2018, kljub določenim težavam z dobavo konstrukcijskih delov mostu zaradi pandemije covida 19 pa so izgradnjo konstrukcije končali v 36 mesecih, kot je to predvidela pogodba.
Pritiski iz BiH
Uresničitev projekta so spremljali tudi politični pritiski iz Bosne in Hercegovine. Bošnjaški politiki so vztrajali, da Hrvaška z izgradnjo mostu krši suverenost BiH in konvencijo ZN o pravu morja. Zahtevali so, da se pred začetkom gradnje ratificira sporazum o meji med Hrvaško in BiH iz leta 1999. Trdili so, da bo most omejil dostop BiH do odprtega morja, medtem ko hrvaški in srbski predstavniki v BiH v gradnji mostu na Pelješac niso videli nič spornega.
V Zagrebu so ponavljali, da so pri projektu upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu pristanišča BiH v Neumu. Trdili so, da iz Sarajeva niso dobili nobene uradne zahteve za zaustavitev gradnje mostu.
