V ISKANJU CEPIVA
Hrvaški strokovnjak: Strah nas je jeseni, korona je tempirana bomba
»Nekateri se virusu zdaj smejijo, da bi jih potem ta čez nekaj let ubil,« o nepredvidljivem virusu pravi Stribor Marković.
Odpri galerijo
FOTO: Dejan Javornik, Slovenske novice
Dejstvo je, da je pandemija covida-19 ustavila svet in ga pripeljala v hudo zdravstveno in ekonomsko krizo. Svet se je znašel v najhujši krizi po drugi svetovni vojni. Strokovnjaki poudarjajo, da se je covid-19 pokazal za zelo zahrbtno in kužno bolezen, ki bo verjetno dlje časa med nami. Več strokovnjakov je že izkazalo skrb, kaj nam bo prinesla jesen, med drugim tudi zato, ker so takrat tradicionalno prisotni tudi drugi virusi, ki napadajo dihalne poti.
Vse oči so uprte v razvoj učinkovitega cepiva proti novemu koronavirusu. Tudi hrvaški magister farmacije dr. Stribor Marković, nekoč direktor nadzora kakovosti v proizvodnji cepiv, opozarja, da se je sars-cov-2 izkazal za resnejšega, kot smo sprva pričakovali, in da bo med nami prisoten dlje časa kot povzročitelj bolezni. To pomeni, da je razvoj cepiva še kako pomemben mejnik za nacionalno zdravje, je povedal za Index.
»Njegovo širjenje po populaciji, nenavadno veliko število asimptomatskih okužb, hitro širjenje okuženosti, neobičajen razvoj ali niti ne razvoj protiteles in podobno pomenijo, da je sars-cov-2 kandidat za trajno preživetje v populaciji. To je tudi tempirana časovna bomba. Danes se virusu nekdo lahko smeji, da bi ga potem čez pet let ubil. Ni zagotovila, da ne bo mutiral in postal še bolj nevaren. Ta koronavirus se je izkazal za precej resnega, saj ne povzroča le blagih okužb zgornjih dihal, ampak tudi močno pljučnico. Poleg tega ima v primerjavi s sarsom in mersom tudi zelo zahrbtno epidemiologijo, zato lahko postane stalni vzrok ošpic, noric ali gripe. Še posebej se bojimo, kaj se lahko zgodi jeseni, ko pridejo druge bolezni dihal,« je dejal Marković.
Strokovnjaki še opozarjajo, da v trenutni pandemiji za velik del populacije ne moremo veliko storiti, lahko pa se učimo in pripravimo orožje za naslednji izbruh, ki se bo gotovo zgodil, moramo pa biti bolje pripravljeni in za to si trenutno prizadevamo, je med drugim dejal direktor podjetja Educell Miomir Knežević, ki je skupaj s slovenskim nacionalnim inštitutom za biologijo spregovoril tudi o potencialu matičnih celic za zdravljenje bolnikov s covidom-19, a kot je dejala svetovalka direktorja nacionalnega inštituta za biologijo in nekdanja dolgoletna direktorica inštituta Tamara Lah Turnšek, terapija z mezenhimskimi matičnimi celicami pride v poštev v drugi fazi bolezni.
Po podatkih WHO se v svetu trenutno razvija več kot 60 cepiv, od katerih so nekatera že v prvi klinični fazi raziskovanja med ljudmi. Strokovnjaki se strinjajo, da bo na razvoj cepiva treba počakati najmanj eno leto. Eden od razlogov za tako dolgo čakanje je tudi, da ga morajo testirati na popolnoma zdravih ljudeh.
Vse oči so uprte v razvoj učinkovitega cepiva proti novemu koronavirusu. Tudi hrvaški magister farmacije dr. Stribor Marković, nekoč direktor nadzora kakovosti v proizvodnji cepiv, opozarja, da se je sars-cov-2 izkazal za resnejšega, kot smo sprva pričakovali, in da bo med nami prisoten dlje časa kot povzročitelj bolezni. To pomeni, da je razvoj cepiva še kako pomemben mejnik za nacionalno zdravje, je povedal za Index.
»Njegovo širjenje po populaciji, nenavadno veliko število asimptomatskih okužb, hitro širjenje okuženosti, neobičajen razvoj ali niti ne razvoj protiteles in podobno pomenijo, da je sars-cov-2 kandidat za trajno preživetje v populaciji. To je tudi tempirana časovna bomba. Danes se virusu nekdo lahko smeji, da bi ga potem čez pet let ubil. Ni zagotovila, da ne bo mutiral in postal še bolj nevaren. Ta koronavirus se je izkazal za precej resnega, saj ne povzroča le blagih okužb zgornjih dihal, ampak tudi močno pljučnico. Poleg tega ima v primerjavi s sarsom in mersom tudi zelo zahrbtno epidemiologijo, zato lahko postane stalni vzrok ošpic, noric ali gripe. Še posebej se bojimo, kaj se lahko zgodi jeseni, ko pridejo druge bolezni dihal,« je dejal Marković.
Strokovnjaki še opozarjajo, da v trenutni pandemiji za velik del populacije ne moremo veliko storiti, lahko pa se učimo in pripravimo orožje za naslednji izbruh, ki se bo gotovo zgodil, moramo pa biti bolje pripravljeni in za to si trenutno prizadevamo, je med drugim dejal direktor podjetja Educell Miomir Knežević, ki je skupaj s slovenskim nacionalnim inštitutom za biologijo spregovoril tudi o potencialu matičnih celic za zdravljenje bolnikov s covidom-19, a kot je dejala svetovalka direktorja nacionalnega inštituta za biologijo in nekdanja dolgoletna direktorica inštituta Tamara Lah Turnšek, terapija z mezenhimskimi matičnimi celicami pride v poštev v drugi fazi bolezni.
Po podatkih WHO se v svetu trenutno razvija več kot 60 cepiv, od katerih so nekatera že v prvi klinični fazi raziskovanja med ljudmi. Strokovnjaki se strinjajo, da bo na razvoj cepiva treba počakati najmanj eno leto. Eden od razlogov za tako dolgo čakanje je tudi, da ga morajo testirati na popolnoma zdravih ljudeh.
