Hrvati dobili zeleno luč Bruslja za prevzem evra

Evropska komisija je v danes objavljenem konvergenčnem poročilu za leto 2022 dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra s 1. januarjem 2023. Sklep o priključitvi Hrvaške evrskemu območju bo v dokončno potrditev predlagala Svetu EU, ki združuje članice povezave.

Z novim letom bo imelo območje z evrom 20 članic

Komisija v konvergenčnih poročilih redno ocenjuje pripravljenost članic EU, ki še nimajo evra, na uvedbo skupne valute. Po temeljnih pogodbah EU so sicer vse članice z izjemo Danske, ki si je zagotovila izvzetje, čeprav je že desetletja v sistemu fiksnega deviznega tečaja krone do evra ERM II, dolžne nekoč uvesti skupno valuto. Dejansko pa so pripravljenost na tak korak od neevrskih članic izrazile Bolgarija, Romunija in Hrvaška, medtem ko v ostalih državah politične volje za prevzem evra trenutno ni.

Komisija je danes ocenila, da le Hrvaška izpolnjuje vse kriterije za prevzem skupne valute, medtem ko jih ostale neevrske članice (poleg Bolgarije in Romunije so to še Švedska, Češka, Poljska in Madžarska) izpolnjujejo le delno.

Od 1. januarja 2023

V Bruslju so tako presodili, da je Hrvaška pripravljena s 1. januarjem postati 20. članica evrskega območja in bodo sprejem ustreznih pravnih aktov predlagali predstavnikom članic povezave v Svetu EU. Pred tem morata svoje mnenje podati še Evropska centralna banka in Evropski parlament, a težav ni pričakovati.

Večji izziv za oblasti na Hrvaškem, kjer že na polno tečejo priprave na zamenjavo kune z evrom, je nizka javnomnenjska podpora prevzemu skupne valute. Tako kot drugod po Evropi je tudi na Hrvaškem inflacija zelo visoka in dosega skoraj 10 odstotkov (v Sloveniji je bila maja po HICP 8,7 odstotka), zaradi dosedanjih izkušenj držav s prevzemom skupne valute, ko se predvsem pri storitvah cene ob pretvorbi iz nacionalne valute v skupno evropsko običajno precej dvignejo, pa je zaznati precejšen strah pred dodatnimi cenovnimi pritiski.