Hrvatje se hvalijo, Slovenci jim rešujemo sezono

Medtem ko so lani pisali o katastrofalnih številkah in tudi letos objavljali slabe napovedi pred poletno turistično sezono, pa številke kažejo, da turizmu na Hrvaškem v špici sezone nikakor ne gre slabo. Po podatkih, ki jih je objavila Hrvaška turistična zveza (HTZ), so namreč doslej v avgustu dosegli kar 93 odstotkov prometa iz rekordne sezone 2019. »Da so letošnji turistični trendi ob vrhuncu sezone odlični, kažejo že podatki sistem eVisitor, prek katerega smo samo v avgustu zabeležili 1,6 milijona gostov in okoli 12 milijonov nočitev. To v primerjavi z enakim obdobjem lani pomeni 20-odstotno rast prihodov in 29-odstotno rast v nočitvah. Če primerjamo to z rekordno sezono 2019, smo v številu gostov dosegli 80 odstotkov, v nočitvah pa kar 93 odstotkov te sezone.«

»Najvarnejša država v Sredozemlju«

Kot so še dodali, so dobri rezultati posledica odlične priprave na sezono, tako celega turističnega sektorja kot tudi ukrepov vlade. Hrvatje se hvalijo, da so uspeli zagotovili, da je Hrvaška ena najvarnejših držav v Sredozemlju; njihovi tekmeci Španci, Portugalci, Grki in Italijani imajo namreč precej slabšo epidemiološko sliko, večina izmed njih je epidemiološko obarvanih z rdečo ali celo temno rdečo barvo. Glede na leto 2019 so doslej dosegli že 70 odstotkov prometa, prav tako pa so napovedi dobre tudi za preostanek poletja.

Direktor HTZ Kristjan Staničić je ob tem pozval turistične delavce in goste, naj še naprej dosledno upoštevajo priporočila in pomagajo vzdrževati dobro epidemiološko sliko.

Vrnitev v 80. leta

Hrvatje pa se lahko za svojo dobro drugo zapored s covid 19 zaznamovano turistično sezono zahvalijo predvsem gostom, ki so k njim najbolj množično prihajali v 80. letih prejšnjega stoletja. »Sezono so rešili turisti iz nekdanjih komunističnih držav,« se glasi eden izmed naslovov člankov o letošnji turistični sezoni. Ponovila so se leta množičnega turizma, dodajajo, enaka je namreč tudi struktura gostov, ki so na Hrvaško hodili v zadnjem desetletju pred razpadom Jugoslavije. Na Jadranu je največ nemških državljanov, tem pa sledijo Poljaki, Slovenci, Čehi, Slovaki, Madžari ...