STROKOVNJAK ZA DIKTATORJE

»Imam dokaz, Putin izgublja nadzor. Zdaj se lahko zgodi popolnoma nov scenarij za Ukrajino«

»Ena stvar je gotova - običajni Rusi, ki so si pred dnevi predstavljali, da glasujejo za voditelja, ki mu lahko zaupajo, se zdaj bojijo prihodnosti,« trdi Boyes.
Fotografija: Vladimir Putin  FOTO: Mikhail Metzel Via Reuters
Odpri galerijo
Vladimir Putin  FOTO: Mikhail Metzel Via Reuters

Teroristični napad na koncertno dvorano v Moskvi je podobo ruskega predsednika Vladimirja Putina kot »velikega zaščitnika« svoje države razkril kot zavajajočo in pokazal, da »izgublja nadzor«, meni britanski novinar in avtor Roger Boyes, ki je pisal o vladavini Adolfa Hitlerja v nacistični Nemčiji.

Boyes, ki se je ukvarjal s fenomenom Hitlerjevega vzpona in obstoja na oblasti ter je avtor in soavtor knjig na to temo, je začel svoj komentar v britanskem The Timesu z vprašanjem, ali diktatorji naredijo svoje državljane bolj varne kot demokracije. Boyes je bil tudi vzhodnoevropski dopisnik časopisa iz Varšave, kjer je poročal o poskusu revolucije sindikata Solidarnost in uvedbi izrednih razmer na Poljskem.

Članek se nanaša na obdobje hladne vojne in nakazuje, da Putinovo politično preživetje temelji na dejstvu, da je bil »večji zaščitnik domovine« kot zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov in da je »trdne roke«, za razliko od svojega predhodnika Borisa Jelcina.

Kljub vojni, ki jo je Putin začel v Ukrajini z invazijo 24. februarja 2022, so bila ruska mesta večinoma zaščitena pred grozotami vone. Putin je bil videti kot »veliki zaščitnik«. Vendar po Boyesu to ni več, in to zato, ker je napad na Crocus City Hall »nenadoma razgalil nestabilnost njegove trditve, da je ruski meč in ščit.«

Izguba nadzora

»Zaporedje dogodkov kaže, da Putin izgublja nadzor v tej zgodbi,« pravi Boyes, ki opozarja na nedavno smrt Putinovega najvidnejšega nasprotnika Alekseja Navalnega in njegovo zavračanje ameriških obveščevalnih podatkov, ki so kazali na neizbežen ali vsaj zelo verjeten napad s strani Islamske države (ISIS) v javni prostor, poln ljudi.

»Ena stvar je gotova - običajni Rusi, ki so si pred desetimi dnevi predstavljali, da glasujejo za voditelja, ki mu lahko zaupajo, se zdaj bojijo prihodnosti,« trdi Boyes.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je sporočila, da je aretirala 11 ljudi, vključno s štirimi osumljenimi napadalci, ki jih je identificirala kot državljane Tadžikistana, ki so bili v nedeljo privedeni pred moskovsko sodišče zaradi obtožb terorizma. Ruski uradniki vztrajajo, da sta Ukrajina in Zahod vpletena v napad, kar Kijev in ZDA odločno zanikata.

V ponedeljek, tri dni po napadu, v katerem je bilo ubitih 140 ljudi, je Putin priznal, da je napad izvedel ISIS – Islamska država – Horasan (ISIS-K) je prevzela odgovornost – vendar je nadaljeval z govorjenjem o vpletenosti Ukrajine in pojasnil, da so bežeči napadalci poskušali priti do Ukrajine in da je bilo na meji pripravljeno »okno« za vstop teroristov v to državo.

Da bi za vsako ceno z napadom skušali povezati Kijev, vodja FSB Aleksander Bortnikov in sekretar ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev ter nekateri drugi uradniki, prokremeljski in provojni propagandisti ter mediji pod nadzorom države  vztrajajo pri pripovedi, da je bil napad v bistvu delo Ukrajine.

Na vprašanje o vpletenosti ZDA, Velike Britanije in Ukrajine je Bortnikov šel še korak dlje in odgovoril: »Mislim, da je tako. To so splošne informacije, nekaj elementov pa je že. Verjamemo, da so operacijo pripravili radikalni islamisti, seveda pa so jo omogočile zahodne tajne službe in neposredno so vpletene tudi ukrajinske tajne službe,« je dejal Bortnikov.

Črne predstavitve

Vendar Boyes poudarja, da so Putinovi propagandisti »šli predaleč« v poskusu povezovanja Kijeva z Islamsko državo in zdaj »nejasno govorijo o zahodnih marionetah«. »Takrat veš, da je pripoved spodletela,« je dejal Boyes in opozoril, da je eden od možnih scenarijev ta, da bi Putin lahko uporabil napad, da bi se odmaknil od vojne v Ukrajini in zamrznil konflikt ter se osredotočil na bolj splošno vojno proti terorizmu.

Po njegovih besedah ​​bi kriza lahko pomenila tudi, da »Putin že izgublja nadzor, da je dovolil, da notranji prepiri znotraj ohlapnega obveščevalnega establišmenta uidejo izpod nadzora«.

Medtem je rusko pripoved o »oknu« v Ukrajini relativiziral, če ne kar neposredno nasprotoval, avtoritarni beloruski predsednik, Putinu zvesti Aleksander Lukašenko, ki je zatrdil, da so se osumljenci napotili proti Ukrajini, ko so videli blokade na meji z Belorusijo.

Kevin Riehle, avtor knjige o FSB - Zvezni varnostni službi, pravi, da je ignoriranje pomembnejših protiterorističnih obveščevalnih podatkov s strani Moskve »mračna napoved za prihodnjo varnost Rusije«. »Putinov odgovor je, da pokaže trdoto, da pokaže, da bodo storilci kaznovani,« je dejal Riehle, predavatelj obveščevalnih in varnostnih študij na londonski univerzi Brunel. 

Riehle meni, da bo ruska Zvezna varnostna služba verjetno »pridelala« nekaj »dokazov« o vpletenosti Ukrajine in Zahoda v napad. »To bo verjetno povzročilo nadaljnje nasilne napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo,« je dejal. »Lahko vodi tudi do provokativnih vojaških akcij proti državam Nata, brez popolne eskalacije,« zaključuje Riehle, poroča Slobodna Dalmacija.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije