PODNEBNE SPREMEMBE
Imamo samo še 12 let časa
Nujne so spremembe za znižanje tveganja ekstremne vročine, suše, poplav in revščine. Podnebne spremembe se že dogajajo, njihov vpliv bo z dodatnim segrevanjem še hujši.
Odpri galerijo
Ogrožene korale Foto: AP
Samo še dvanajst let imamo, da ustavimo globalno segrevanje na najvišji stopnji, to je 1,5 stopinje Celzija, opozarjajo vodilni svetovni klimatologi in še, da le pol stopinje nad to mejo dramatično poviša tveganje suše, poplav, ekstremne vročine in revščine za več sto milijonov ljudi. Pol stopinje več tudi pomeni, da bi z obličja Zemlje zbrisali korale in zelo obremenili Arktiko.
Svet se je od predindustrijske dobe segrel za eno stopinjo Celzija, Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 pa državam podpisnicam nalaga, naj poskrbijo, da se ozračje ne bo segrelo za več kot dve stopinji od predindustrijske ravni.
Avtorji 400 strani dolgega poročila ZN opozarjajo, da morajo oblasti z vsega sveta sprejeti nujne dolgoročne spremembe, in to v vseh plasteh družbe, da bi se izognili katastrofalnim posledicam globalnega segrevanja. »Skrbi nas, saj vemo, da nas čakajo velike težave, če presežemo 1,5 stopinje. Govorimo o vročinskih valovih, vročih poletjih, o dvigu gladine morja, še hujši suši in bolj ekstremnih padavinah,« je dejal Andrew King z univerze v Melbournu.
Znanstveniki svarijo, da bi morali globalni izpusti toplogrednih plinov od ravni iz leta 2010 pasti za najmanj 45 odstotkov do leta 2030 in biti ničelni do leta 2050, da bi omejili dvig temperature za 1,5 stopinje. Delegati 195 držav, ki sodelujejo v medvladnem forumu o podnebnih spremembah, so v Južni Koreji potrdili in objavili posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven.
Tehnično je to mogoče in izvedljivo, a to bi, priznavajo, zahtevalo izjemne spremembe v proizvodnji energije, gradnji, transportu in urbanizaciji; King opozarja, da se drastično oži prostor, znotraj katerega bi lahko delovali za dosego tega cilja. Podnebne spremembe niso daleč, se že dogajajo, pravijo znanstveniki in še, da bi bilo lahko tisto, kar prihaja, še precej hujše, če države ne bodo sprejele (pre)potrebnih ukrepov.
Ogrožene korale Foto: AP
Svet se je od predindustrijske dobe segrel za eno stopinjo Celzija, Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 pa državam podpisnicam nalaga, naj poskrbijo, da se ozračje ne bo segrelo za več kot dve stopinji od predindustrijske ravni.
Avtorji 400 strani dolgega poročila ZN opozarjajo, da morajo oblasti z vsega sveta sprejeti nujne dolgoročne spremembe, in to v vseh plasteh družbe, da bi se izognili katastrofalnim posledicam globalnega segrevanja. »Skrbi nas, saj vemo, da nas čakajo velike težave, če presežemo 1,5 stopinje. Govorimo o vročinskih valovih, vročih poletjih, o dvigu gladine morja, še hujši suši in bolj ekstremnih padavinah,« je dejal Andrew King z univerze v Melbournu.
Arktični led se taja veliko hitreje, kot so predvidevali. FOTO: NASA
Znanstveniki svarijo, da bi morali globalni izpusti toplogrednih plinov od ravni iz leta 2010 pasti za najmanj 45 odstotkov do leta 2030 in biti ničelni do leta 2050, da bi omejili dvig temperature za 1,5 stopinje. Delegati 195 držav, ki sodelujejo v medvladnem forumu o podnebnih spremembah, so v Južni Koreji potrdili in objavili posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven.
2030. je na podlagi trenutnih izpustov toplogrednih plinov prelomno leto, da bi še lahko nadzorovali dvig temperature in preprečili globalno katastrofo.
Tehnično je to mogoče in izvedljivo, a to bi, priznavajo, zahtevalo izjemne spremembe v proizvodnji energije, gradnji, transportu in urbanizaciji; King opozarja, da se drastično oži prostor, znotraj katerega bi lahko delovali za dosego tega cilja. Podnebne spremembe niso daleč, se že dogajajo, pravijo znanstveniki in še, da bi bilo lahko tisto, kar prihaja, še precej hujše, če države ne bodo sprejele (pre)potrebnih ukrepov.
