Iskanje podmornice: zaznali so zvoke topih udarcev
Na odprtem morju severnega Atlantika se je v torek in v noči na danes razširila mednarodna armada ladij in letal, ki še vedno išče manjšo podmornico Titan. Ta je v nedeljo izginila med potopom za ogled razbitin potniške ladje Titanik. Kanadsko letalo je davi na območju iskanja pod vodo zaznalo zvoke »topih udarcev«.
Ameriška obalna straža je davi potrdila, da so reševalne ekipe, ki iščejo pogrešano podmornico, zaznale zvoke pod vodo na območju iskanja. »Kanadsko letalo P-3 je na območju iskanja zaznalo podvodne zvoke. Daljinsko vodena podvodna vozila so bila poslana na območje, da bi raziskala izvor zvokov,« so sporočili na twitterju.
Predstavniki ameriške obalne straže so v torek povedali, da je iskanje zajelo območje, veliko 26.000 kvadratnih kilometrov, vendar niso našli nobenih konkretnih sledi o izgubljeni podmornici Titan.
Časa imajo do četrtka zjutraj
Jamie Frederick iz prvega okrožja ameriške obalne straže v Bostonu je novinarjem povedal, da je posadki v torek popoldne (ob 18.00 po srednjeevropskem času) ostalo največ za 41 ur kisika. To pomeni, da bi se lahko zaloge zraka izčrpale v četrtek zjutraj.
Dodal je, da je v bližini razbitin Titanika pogrešano podmornico začel iskati tudi podvodni robot. Prizadevajo si, da bi v primeru odkritja podmornice na kraj dogodka pripeljali reševalno opremo.
Iskanje podmornice se je začelo v nedeljo zvečer, ko od nje več ni bilo glasu. Za krmilom je bil Stockton Rush, izvršni direktor podjetja OceanGate, ki je organiziralo odpravo. Njegovi potniki so bili britanski pilot, poslovnež in pustolovec Hamish Harding, pakistansko-britanski poslovnež Šahzada Davud in njegov sin Suleman ter 73-letni francoski raziskovalec Paul-Henry Nargeolet.
Po besedah Davida Concannona, svetovalca družbe OceanGate Expeditions, ki je nadzorovala misijo, je imela podmornica štiridnevno zalogo kisika, ko je v nedeljo zjutraj zaplula v morje.
So ostali brez elektrike? Se je podmornica zdrobila?
Novinar CBS News David Pogue, ki je lani potoval na krovu Titana, je za AP povedal, da plovilo uporablja dva komunikacijska sistema – besedilna sporočila, ki gredo do ladje na površini in nazaj, ter varnostne signale, ki se oddajajo vsakih 15 minut.
Oba sistema sta prenehala delovati približno uro in 45 minut po potopitvi Titana. To lahko pomeni le, da so ostali brez elektrike ali da se je podmornica zdrobila.
Podmornica ima sedem rezervnih sistemov za vrnitev na površje, vključno z vrečami s peskom in napihljivim balonom. Eden od sistemov je zasnovan tako, da deluje, tudi če so vsi na krovu nezavestni, je dejal Pogue.
Če je iz ogljikovih vlaken in titana izdelana podmornica obtičala na dnu oceana, ji verjetno ni pomoči, saj potapljači ne morejo do nje in ni jasno, kako bi jo lahko dvignili na površje.
OceanGate osemurno potovanje na dno oceana, ki stane 250.000 dolarjev, sicer oglašuje kot »priložnost, da se odklopite od vsakdanjega življenja in odkrijete nekaj resnično izjemnega«.
Razbitine Titanika, ki se je potopil leta 1912, ko je na svoji prvi poti čez Atlantski ocean zadel ledeno goro, ležijo na globini približno 3800 metrov pod gladino, približno 650 kilometrov od obale Nove Fundlandije.
