LOV NA VELIKANKE
Iz morja vlečejo pošasti
Lov na velike ribe je resda drag šport, a zaslužek je dober. 80-kilogramsko ribo profesionalec na ladjo spravi v 20 minutah.
Odpri galerijo
Lov na velike ribe se je začel v ZDA in na Novi Zelandiji. FOTO: Lunamarina Getty Images/Istockphoto
ZAGREB – Ribiči v Jezerih na hrvaškem Murterju vsako jutro odrinejo proti odprtemu morju po sveže ribe. Veliko se jih vrne celo z do 150-kilogramskim ulovom, čeprav imajo le dve ali tri ribe, tune, če smo bolj natančni, težke po 80 kilogramov. So namreč t. i. big game fishers, lovci na velike ribe. Tak način ribolova je razširjen na vzhodni ameriški obali ter na Novi Zelandiji, eden od hrvaških pionirjev tega športa pa je Marinko Pavlić, lastnik picerije ter dolgoletni ribič, ki bo kmalu odprl suši restavracijo.
Jezerski ribiči so ob svojih ladjah že pred petimi desetletji videvali velike tune, tudi 100-kilogramske, a nikoli niso pomislili, da bi katerega ujeli. Potem je v Jezera nekoč prišel Nemec s prijateljem Georgeom Blenichem, Hrvatom po rodu. Nemec je govoril o tem, kako v Atlantiku lovi 100-kilogramske tune, in domačini so pomislili, da bi to počeli tudi sami, se spominja Pavlić. Prvi se je preizkusil Blenich: pred 24 leti se je opremil s posebnimi palicami, odrinil na morje in se vrnil z 90-kilogramskim tunom. Domači ribiči so bili osupli, ko so videli njegov ulov. In hoteli so postati del tega, del akcije. Naslednjega jutra so vzeli palice z debelim najlonom, nekaj sardel za vabo ter odpluli. Niso imeli profesionalne opreme, a tu in tam je komu le uspelo ujeti kapitalca. Sčasoma so se začeli posamezniki poleg tradicionalnega ribolova ukvarjati z novim športom. Pred 22 leti so ustanovili društvo, ki skrbi za red na tem področju, leta 1996 so organizirali prvo tekmovanje, prijavilo se je 16 ekip. To je bil uradni začetek big game fishinga na Hrvaškem, trend se je potem začel širiti po Jadranu: Split, Pag, Vodice so osnovali svoja društva, danes deluje devet klubov. Ločiti je treba tekmovalce od trnkarjev, ti smejo ujeto ribo zadržati in prodati, prvi jo morajo vrniti v morje. Na Hrvaškem je 12 zakonitih trnkarjev, predpisana kvota je 390 ton letno.
Šport ni poceni, samo oprema stane 5000 evrov, ribič mora imeti svojo specializirano ladjo, a zaslužek je dober. Za kilogram modroplavutega jadranskega tuna je mogoče dobiti 100 kun oziroma 13 evrov (plus DDV), izvoz na Japonsko prinese 50 evrov za kilogram.
In kako je videti ribolov? »V petih dnevih ujamem po sedem rib, težkih od 30 do 50 kilogramov,« pravi Pavlić, ki mu pomagata sinova Antonio in Roko: »Moj rekord je tun, težak 270 kilogramov.« Da 80-kilogramsko ribo spravi na ladjo, potrebuje 20 minut. Amater bi porabil dve uri.
Lovi z dvema ladjama, obenem organizira izlete za turiste, največ je Nemcev, Skandinavcev in Rusov ter Ukrajincev. Sezona v Jezerih zaradi te dejavnosti traja od pomladi do jeseni, imajo pa več kot 6000 prenočitev na leto.
270 kilogramov je imel največji ujeti tun.
Jezerski ribiči so ob svojih ladjah že pred petimi desetletji videvali velike tune, tudi 100-kilogramske, a nikoli niso pomislili, da bi katerega ujeli. Potem je v Jezera nekoč prišel Nemec s prijateljem Georgeom Blenichem, Hrvatom po rodu. Nemec je govoril o tem, kako v Atlantiku lovi 100-kilogramske tune, in domačini so pomislili, da bi to počeli tudi sami, se spominja Pavlić. Prvi se je preizkusil Blenich: pred 24 leti se je opremil s posebnimi palicami, odrinil na morje in se vrnil z 90-kilogramskim tunom. Domači ribiči so bili osupli, ko so videli njegov ulov. In hoteli so postati del tega, del akcije. Naslednjega jutra so vzeli palice z debelim najlonom, nekaj sardel za vabo ter odpluli. Niso imeli profesionalne opreme, a tu in tam je komu le uspelo ujeti kapitalca. Sčasoma so se začeli posamezniki poleg tradicionalnega ribolova ukvarjati z novim športom. Pred 22 leti so ustanovili društvo, ki skrbi za red na tem področju, leta 1996 so organizirali prvo tekmovanje, prijavilo se je 16 ekip. To je bil uradni začetek big game fishinga na Hrvaškem, trend se je potem začel širiti po Jadranu: Split, Pag, Vodice so osnovali svoja društva, danes deluje devet klubov. Ločiti je treba tekmovalce od trnkarjev, ti smejo ujeto ribo zadržati in prodati, prvi jo morajo vrniti v morje. Na Hrvaškem je 12 zakonitih trnkarjev, predpisana kvota je 390 ton letno.
Šport ni poceni, samo oprema stane 5000 evrov, ribič mora imeti svojo specializirano ladjo, a zaslužek je dober. Za kilogram modroplavutega jadranskega tuna je mogoče dobiti 100 kun oziroma 13 evrov (plus DDV), izvoz na Japonsko prinese 50 evrov za kilogram.
V petih dnevih ujame po sedem rib, težkih od 30 do 50 kilogramov.
In kako je videti ribolov? »V petih dnevih ujamem po sedem rib, težkih od 30 do 50 kilogramov,« pravi Pavlić, ki mu pomagata sinova Antonio in Roko: »Moj rekord je tun, težak 270 kilogramov.« Da 80-kilogramsko ribo spravi na ladjo, potrebuje 20 minut. Amater bi porabil dve uri.
Lovi z dvema ladjama, obenem organizira izlete za turiste, največ je Nemcev, Skandinavcev in Rusov ter Ukrajincev. Sezona v Jezerih zaradi te dejavnosti traja od pomladi do jeseni, imajo pa več kot 6000 prenočitev na leto.
