NADZVOČNO

Iz New Yorka v London v 90 minutah

Letalo bo potovalo petkrat hitreje od zvoka. Nadzvočna revolucija.
Fotografija: Letalo naj bi razvijali deset let. FOTO: Hermeus
Odpri galerijo
Letalo naj bi razvijali deset let. FOTO: Hermeus

Ameriško zagonsko podjetje je razkrilo načrt za razvoj letala, ki bo potovalo s petkratno hitrostjo zvoka (Mach 5) in prepeljalo potnike iz New Yorka v London v poldrugi uri. Lani ustanovljena letalsko-vesoljska družba Hermeus Corporation iz Atlante je sporočila, da je začela zbirati finančna sredstva – pritegnili so zlasti zasebne vlagatelje –, ki bodo omogočila razvoj tega zelo hitrega letala; take hitrosti komercialno potniško letalo še ni doseglo.

Tako letalo naj bi nas iz Londona v New York popeljalo s hitrostjo pet machov. FOTO: Hermeus 
Tako letalo naj bi nas iz Londona v New York popeljalo s hitrostjo pet machov. FOTO: Hermeus 
Če bo zahteven in drag projekt uspešen, bo pomenil revolucijo pri komercialnih poletih prek Atlantika. Tako potovanje zdaj traja več kot sedem ur. Pobudniki in konstruktorji upajo, da bo imelo letalo dolet okrog 7400 kilometrov in bo potovalo s hitrostjo 5300 kilometrov na uro.

»Naš cilj je narediti revolucijo v globalni infrastrukturi in s tem seveda velik razvojni korak naprej, ko radikalno povečamo hitrost potovanj na velike razdalje,« pravi A. J. Piplica, izvršni direktor nove letalsko-vesoljske družbe in eden od štirih soustanoviteljev.

Letalo naj bi razvijali deset let. FOTO: Hermeus
Letalo naj bi razvijali deset let. FOTO: Hermeus
Vsi so nekoč delali v vesoljski družbi SpaceX milijarderja Elona Muska in Blue Origin najbogatejšega človeka na svetu Jeffa Bezosa ter sodelovali v družbi Generation Orbit, kjer so delali pri razvoju hipersoničnega raketnega letala X-60A ter najnovejšega letala ameriških zračnih sil X-plane. No, poleg Piplice so soustanovitelji še Glenn Case, Mike Smayda in Skyler Shuford.


Medtem ko njih in člane nadzornega sveta navdaja strašanski optimizem, strokovnjaki opozarjajo na previdnost. Paul Bruce, predavatelj pri letalskem oddelku Imperial Collega v Londonu, pravi: »Največji izziv pri hipersoničnem letenju je v pogonskem sistemu. Večkrat smo že poslali v nebo mala raziskovalna letala in jih izpostavili hipersoničnim hitrostim. Pri tem smo uporabljali izpopolnjeno vrsto reaktivnega pogona, scramjet. Vse je bilo zgolj poskusno. Precej časa bo potrebnega, da bodo to lahko uresničili in se bodo taka plovila uveljavila kot potniška letala.«

V poldrugi uri čez Atlantski ocean! FOTO: Hermeus
V poldrugi uri čez Atlantski ocean! FOTO: Hermeus
Obstajajo še številne druge težave tako hitrega potovanja, denimo visoka poraba pogonskega goriva, pa seveda izzivi, povezani z vplivom na okolje. Letalska vozovnica zaradi velike porabe goriva niti najmanj ne bi bila poceni, slišati je, da bi bilo treba zanjo odšteti 3000 dolarjev.

Soustanovitelj družbe meni, da bo za razvoj hipersoničnega letala potrebnih 10 let. »V tem obdobju bomo veliko leteli,« pravi Piplica. Najprej bodo razvili vsaj dve manjši različici, ki bosta omogočili preizkušanje novih tehnologij, nabiranje izkušenj in seveda vsega potrebnega pri razvoju letala.


Človek je doslej letel samo z enim hipersoničnim letalom oziroma bolje rečeno raketnim ali vesoljskim letalom: raketnim zato, ker ga je poganjal raketni motor, ne reaktivni, vesoljskim zato, ker je nekajkrat opravil suborbitalni polet ali skok v vesolje, saj je poletelo tudi več kot 100 kilometrov visoko. Doseglo je hitrost, višjo od petkratne hitrosti zvoka. Gre za znameniti X-15, ki je leta 1968 opravil svoj zadnji polet, kar 199. Polet je začelo pod krili bombnika B-52, pristalo pa s pomočjo posebnih sani. Zdaj je upokojeno in razstavljeno v muzeju.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije