NAJMOČNEJŠA DOSLEJ LETA 1859

Izdano opozorilo za sončno nevihto: lahko pride do katastrofe

Sončna nevihta, ki jo pričakujemo to soboto, lahko povzroči severni sij, pa tudi skuri električno napeljavo in ustavi telekomunikacije po vsem svetu.
Fotografija: Sončna nevihta naj bi bila nad nami že to soboto. FOTO: Pitris, Getty Images
Odpri galerijo
Sončna nevihta naj bi bila nad nami že to soboto. FOTO: Pitris, Getty Images

Sončna nevihta se po napovedih astronomov približuje Zemlji, oblak vroče plazme s Sonca pa bi lahko naš planet dosegel že ta konec tedna, v soboto, 27. novembra. Posledice so lahko katastrofalne. Kot pravijo znanstveniki, je to pojav enkrat na 100 ali 200 let.

Kaj je sončna nevihta?

Sončna nevihta je izraz, uporabljen za atmosferske učinke, ki jih občutimo na Zemlji, ko Sonce odda ogromno energije. Ti izbruhi lahko proti Zemlji pošljejo tok električnih nabojev in magnetnih polj, ki potujejo s hitrostjo več kot štiri milijone kilometrov na uro, moč sončne nevihte pa se lahko primerja z močjo milijarde jedrskih bomb. Prihajajoči izbruh, ki naj bi konec tega tedna udaril v Zemljo, se imenuje koronalni izmet mase oziroma izmet nabitih delcev (CME).

Kakšne so posledice sončne nevihte?

Ko izmet doseže naš planet, lahko povzroči geomagnetno nevihto, ki moti magnetosfero planeta, radijske prenose in električne napeljave. Prav CME običajno povzroča najmočnejše vrste sončnih neviht, kar pomeni, da bi posledice lahko občutili tudi ta konec tedna, vendar vseeno ne pričakujejo večjih motenj.

Najmočnejša je bila leta 1859

T. i. Carringtonov dogodek je iz pogona vrgel telegrafski sistem v ZDA, iskrice, ki so letele iz naprav, so marsikje zanetile požare v pisarnah, merilniki magnetnega polja na observatorijih po vsej Zemlji so ponoreli. Če bi bila taka nevihta ta konec tedna, bi se utegnila globalna tehnološka infrastruktura v celoti ustaviti.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije