Izginotje vojaških letal ostaja nepojasnjeno

Polet 19 so poimenovali polet skupine mornariških vojaških letal, ki so zapustila floridsko vojaško oporišče Fort Lauderdale 5. decembra 1945. Na krovu petih letal je bilo prav toliko oficirjev in devet običajnih vojakov. Vsako je imelo tričlansko posadko, sestavljeno iz oficirja in dveh vojakov. Tako bi vsaj moralo biti, a je bil eden od vojakov iz osebnih razlogov odsoten, nadomestili ga niso.

Na načrtovano urjenje so vojaki poleteli s torpednimi bombniki vrste TBM avenger. Vsako letalo je imelo poln rezervoar goriva, kar bi zadoščalo za prelet več kot 1500 kilometrov dolge poti. Vremenske razmere so bile ugodne, tu in tam kakšen oblaček, sicer pa po besedah pilotov idealne razmere za letenje.

Polet 19 naj bi trajal dve uri. Letala so vzletela ob 14. uri in v nekaj minutah so bila vsa v zraku. Vajo je vodil poročnik Charles Taylor, ki je imel za seboj že več kot 2500 ur letenja, izkušeni letalci so bili tudi drugi člani posadk. Uspešno so opravili prvo vajo, nato pa so v nadzornem stolpu vojaškega oporišča v Fort Lauderdalu prejeli nenavadna sporočila vodje poleta, ki je navajal, da so izgubili smer, ne vidijo kopnega, ne morejo ugotoviti, kje so, kot da so izgubljeni. Tudi morje je bilo po njegovih besedah drugačno, kot so ga bili navajeni.
 

Bermudski trikotnik

Iz oporišča Banana River so jim na pomoč poslali več letal, med njimi veliko dvomotorno vodno letalo martin mariner s trinajstimi člani posadke, ki je sporočilo, da je na višini okrog 2000 metrov nastal močan veter. To je bilo zadnje sporočilo, nato je izginilo tudi to letalo.

Iskali so jih več dni, sodelovalo je 240 letal, 67 letal z letalonosilke Salomon, več rušilcev in podmornic, ladje obalne straže, zasebna letala, jahte in čolni pa tudi letala in ladje britanske kraljeve mornarice in letalstva z bahamskih otokov. Prečesali in preiskali so območje, veliko 100.000 kvadratnih kilometrov, a našli niso ničesar. Območje je pozneje, leta 1965, v svoji knjigi Invisible horizons (Nevidna obzorja) prvi omenil Vincent Gaddis in ga opisal kot trikotnik, ki sega od Floride do Bermudov in bahamskih otokov, bil je tudi prvi, ki mu je nadel ime Bermudski trikotnik, ki se je obdržalo do danes.



Skrivnostna izginotja ladij in ljudi ter razne nenavadne pojave na tem območju je dlje poskušalo pojasniti in raziskati več ljudi z različnimi profili izobrazbe, med njimi omenjeni novinar Gaddis, jezikoslovec Charles Berlitz, celo znani zoolog in geolog Ivan T. Sanderson. Vsi od njih so napisali tudi knjige o nenavadnih pojavih na tem območju in predstavili svoje poglede, nekatere bolj, druge manj verjetne, v njih se je namreč znašlo vse od Atlantide do vesoljskih bitij, celo okno v drugo dimenzijo.



Z vsem tem se mnogi sicer ne strinjajo, med njimi Larry Kusche, ki v svoji knjigi vse, kar se je »nenavadnega« zgodilo na tem območju, pojasni z nesrečami in naravnimi pojavi pa tudi prevarami in goljufijami. Kljub vsemu ostaja dejstvo, da še danes, 75 let po izginotju posadke Poleta 19, niso našli nobenih ostankov ne letal ne ljudi, ki so bili na krovu.