NAZAJ JE
Izgubljeni mucek se je po 14 letih vrnil domov
Thomasa jr. in njegovega lastnika je ločil orkan na Floridi.
Odpri galerijo
Njuno snidenje je pravi čudež.
Če 14 mačjih let pretvorimo v človeška, je to približno 72, in 14 let je minilo, odkar je v mestu Fort Pierce na Floridi v ZDA Perry Martin nazadnje videl svojega oranžnega mačkona Thomasa jr. Lastnik je bil zato šokiran, ko se je kosmatinec prejšnji teden vrnil v njegov objem, da je res pravi, so ugotovili s pomočjo mikročipa.
»Zazvonil je telefon in nekdo me je vprašal, kaj bi naredil, če bi mi povedal, da je moj maček še živ. Prepričan sem bil, da je to napaka. Zdelo se mi je preveč noro, da bi bilo resnično.« Poklical ga je njegov veterinar, ki je leta 2002 mačku tudi vstavil čip.Dve leti pozneje je na območje prihrumel orkan Jeanne in 60-letni Martin se je preselil v Stuart, maček pa je izginil.
»S sosedi smo ga iskali, a vse zaman,« se spominja Martin, ki je bil po tihem prepričan, da je Thomas jr. končal na bližnji avtocesti. Martin se je še dvakrat selil, enkrat v Ohio in nato nazaj v Fort Pierce na Floridi. Pred dobrim tednom dni so v ulici Palm Cityja ujeli oranžno potepuško mačko in jo prepeljali v zavetišče. S pomočjo čipa so našli tudi lastnika.
»To je noro dolgo obdobje, da preživi mačka brez lastnika,« je bila navdušena vodja zavetišča Deidre Hoffman. »Ovratnice s tablico so tudi koristne, a sčasoma odpadejo, čipi pa so večni in najboljša zaščita.« Martin je upokojeni policist vodnik službenega psa, zato je vestno vse svoje živali čipiral ter tudi redno posodabljal svoje telefonske številke in domač naslov.
Verjetnost, da se čipirana mačka vrne domov, je približno 25-odstotna, za nečipirano pa zgolj dveodstotna. »Si predstavljate, da bi Thomas jr. lahko govoril, kaj vse bi mi lahko povedal. Verjetno bi mi očital, zakaj sem pozabil zapreti vrata,« se je pošalil Martin.
Njuno snidenje je pravi čudež.
»Zazvonil je telefon in nekdo me je vprašal, kaj bi naredil, če bi mi povedal, da je moj maček še živ. Prepričan sem bil, da je to napaka. Zdelo se mi je preveč noro, da bi bilo resnično.« Poklical ga je njegov veterinar, ki je leta 2002 mačku tudi vstavil čip.Dve leti pozneje je na območje prihrumel orkan Jeanne in 60-letni Martin se je preselil v Stuart, maček pa je izginil.
»S sosedi smo ga iskali, a vse zaman,« se spominja Martin, ki je bil po tihem prepričan, da je Thomas jr. končal na bližnji avtocesti. Martin se je še dvakrat selil, enkrat v Ohio in nato nazaj v Fort Pierce na Floridi. Pred dobrim tednom dni so v ulici Palm Cityja ujeli oranžno potepuško mačko in jo prepeljali v zavetišče. S pomočjo čipa so našli tudi lastnika.
Thomas jr. je danes star častitljivih 18 let.
»To je noro dolgo obdobje, da preživi mačka brez lastnika,« je bila navdušena vodja zavetišča Deidre Hoffman. »Ovratnice s tablico so tudi koristne, a sčasoma odpadejo, čipi pa so večni in najboljša zaščita.« Martin je upokojeni policist vodnik službenega psa, zato je vestno vse svoje živali čipiral ter tudi redno posodabljal svoje telefonske številke in domač naslov.
Verjetnost, da se čipirana mačka vrne domov, je približno 25-odstotna, za nečipirano pa zgolj dveodstotna. »Si predstavljate, da bi Thomas jr. lahko govoril, kaj vse bi mi lahko povedal. Verjetno bi mi očital, zakaj sem pozabil zapreti vrata,« se je pošalil Martin.
