Izidi volitev po Evropi: Macron v Franciji razpustil parlament, odstopil tudi belgijski premier
Na evropskih volitvah je glede na prvo projekcijo slavila desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki naj bi imela po novem 186 evropskih poslancev, sledijo socialisti (S&D) s 133 in liberalci (Renew) z 82. Za prvimi tremi skupinami naj bi se zvrstili skrajno desni politični skupini ECR in ID z 70 in 60 evropskimi poslanci.
EPP naj bi tako glede na rezultate vzporednih volitev iz 11 držav članic in predvolilnih anket iz preostalih 16 pridobila pet sedežev v Evropskem parlamentu. Trenutno jih ima v 705-članskem parlamentu 176, v novem sklicu parlamenta, ki bo štel 720 članov, pa naj bi jih imela 186.
Projekcija temelji na rezultatih vzporednih volitev oziroma nacionalnih ocenah iz 11 držav članic, med drugim Nemčije, Francije in Španije, ter rezultatih predvolilnih anket oziroma zadnjih nacionalnih volitev v 16 članicah, tudi Sloveniji.
Okvirno sestavo novega sklica Evropskega parlamenta na podlagi prvih neuradnih izidov iz 24 držav članic in ocen iz preostalih treh je medtem pričakovati po 23. uri. Takrat se bodo namreč v Italiji zaprla še zadnja volišča na tokratnih evropskih volitvah, ki so se začele v četrtek.
V SDS in NSi, ki sta članici desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) pozdravljajo delne neuradne rezultate evropskih volitev, po katerih je EPP prepričljivo slavila. V SDS, kjer menijo, da je evropski zasuk v desno prava pot, pričakujejo dober rezultat tudi doma, zmagovalni desni sredini se želijo pridružiti tudi v NSi.
Aktualna evroposlanka iz vrst EPP in nosilka liste SDS Romana Tomc volilnega izida v Sloveniji ni želela napovedovati, je pa izrazila optimizem in pričakovanje dobrega rezultata. »V Evropi se je pokazalo, da so ljudje rekli skrajni levici dovolj in izvolili desne stranke. Veseli nas, da so naši kolegi v drugih državah dosegli dober rezultat in upam, da bomo takega dosegli tudi v Sloveniji,« je dejala.
»Ne glede na to, kako bomo izvolili v Sloveniji, Evropa se bo obrnila v desno in to je prava pot,« pa je ocenil kandidat za evroposlanca Aleš Hojs.
Zasuk v desno so pozdravili tudi v NSi. Podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj je izrazil upanje, da se bo tudi NSi v Sloveniji pridružila zmagi desne sredine, ki jo za Evropo nakazujejo prvi neuradni rezultati.
Na današnjih evropskih volitvah je glede na prvo projekcijo slavila EPP, ki naj bi imela po novem 181 evropskih poslancev, sledijo socialisti (S&D) s 135 in liberalci (Renew) z 82. Za prvimi tremi skupinami naj bi se zvrstili skrajno desni politični skupini ECR in ID z 71 in 62 evropskimi poslanci.
Vzdušje po Evropi
Iz Elizejske palače se je oglasil francoski predsednik Emmanuel Macron, potem ko je njegovo stranko po vzporednih volitvah močno premagal skrajno desni Nacionalni zbor, piše Delo. Poudaril je, da si je treba naliti čistega vina ter napovedal, da bo razpustil parlament in razpisal nove volitve za 30. junij. K temu ga je v svojem govoru pozval tudi vodja Nacionalnega zbora Jordan Bardella. Macron meni, da je vzpon desnice nevarnost tako za Francijo kot za Evropo. Skrajna desnica je danes po vzporednih volitvah v Franciji prejela skoraj 40 odstotkov glasov, če tistim za Nacionalni zbor prištejemo še 5,5 odstotkov za Rekonkvisto Erica Zemmourja. Nosilka liste je tam nečakinja Marine Le Pen Marion Maréchal.
V Nemčiji, največji članici Evropske Unije, ki ima v evropskem parlamentu 96 mandatov, so zmagali opozicijski krščanski demokrati (CDU) s 23,5 odstotka glasov. Na drugo mesto se je s 16,5 odstotka uvrstila radikalno desna Alternativa za Nemčijo (AfD).
Najbolj so padli Zeleni, in sicer z 20,5 odstotka iz leta 2019, zdaj imajo le 12-odstotno podporo. Socialdemokrati so s 15,8 zdrsnili na 14 odstotkov, Liberalci (FDP) pa so dobili le pet odstotkov glasov, navaja Delo.
Na Švedskem so na evropskih volitvah slavili socialdemokrati s 23,1 odstotka glasov, kažejo izidi vzporednih volitev. Na drugo mesto se je uvrstila konservativna Zmerna stranka premierja Ulfa Kristerssona s 17,3 odstotka glasov, sledijo pa ji Zeleni s 15,7 odstotka glasov.
Na Poljskem je glede na rezultate vzporednih volitev zmagala vladajoča proevropska Državljanska koalicija (KO) premierja Donalda Tuska, ki je dobila 38,2 odstotka glasov. Na drugem mestu je konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) s 33,9 odstotka glasov.
Nizozemci so največjo podporo namenili Delavski stranki in Zeleni Levici, čaka ju 8 poslanskih mandatov. Kot druga se je uvrstila skrajno desna Stranska za svobodo (PVV) pod vodstvom Geerta Wildersa, dobila bo 7 mandatov.
V Avstriji so zmagali skrajno desni svobodnjaki (FPÖ) s 27 odstotki glasov. Na drugem mestu je vladajoča konservativna ljudska stranka (ÖVP) s 23,5 odstotka, tesno pa jim sledijo socialdemokrati (SPÖ) s 23-odstotno podporo.
V Grčiji je z okoli 30 odstotki glasov zmagala vladajoča konservativna stranka Nova demokracija (ND). Drugo mesto je osvojila glavna opozicijska stranka, levičarska Siriza s približno 16 odstotki glasov, tretje pa socialistična stranka Pasok z okoli 12 odstotki.
Na Malti, najmanjši državi članici Evropske unije, je vladajoča laburistična stranka glede na delne rezultate utrpela izgube v primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami. Laburisti naj bi tako prejeli tri od šestih sedežev v Evropskem parlamentu. Še dva oz. tri sedeže naj bi na Malti prejela opozicijska konservativna Nacionalistična stranka.
Na Cipru so največ glasov, 25 odstotkov, glede na vzporedne volitve dobili desnosredinski krščanski demokrati (Disy), na drugem mestu je leva stranka Akel s 23 odstotki.
V Romuniji je glede na izide vzporednih volitev z okoli 53 odstotki glasov slavila vladajoča koalicija, ki jo tvorita levosredinska Socialdemokratka stranka (PSD) in desnosredinska Nacionalna liberalna stranka (PNL). Drugo mesto je osvojilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) s 16 odstotki.
Na Hrvaškem je s 33,7 odstotka glasov slavila vladajoča desnosredinska stranka HDZ, sledi ji levosredinska SDP s 27,8 odstotka glasov.
Na Finskem je glede na 60 odstotkov preštetih glasov zmagovalka evropskih volitev vladajoča konservativna Stranka nacionalne koalicije (NCP) premierja Petterija Orpa, ki naj bi dobila štiri od 15 sedežev v Evropskem parlamentu. Za presenečenje večera pa velja Levo zavezništvo, ki se mu obetajo trije mandati, dva več kot doslej.
V Bolgariji je danes tako na predčasnih parlamentarnih kot na evropskih volitvah največ glasov dobila konservativna stranka Gerb nekdanjega premierja Bojka Borisova, kaže javnomnenjska raziskava agencije Gallup, objavljena po zaprtju volišč.
V Španiji je glede na izide vzporednih volitev z 32,4 odstotka glasov tesno zmagala desnosredinska Ljudska stranka (PP), s 30,2 odstotka pa ji sledijo vladajoči socialisti (PSOE). Na tretjem mestu je skrajno desna stranka Vox z 10,4 odstotka glasov.
Na Danskem se glede na izide vzporednih volitev zmaga obeta levosredinski Zeleni levici (SF), ki je osvojila 18 odstotkov glasov. Sledijo socialdemokrati premierke Mette Frederiksen s 15-odstotki, medtem ko je na tretjem mestu vladne desnosredinska stranka Venstre, ki naj bi osvojila nekaj manj kot 14 odstotkov glasov.
Predsednica evropske komisije in vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke (EPP) Ursula von der Leyen je v Bruslju na podlagi projekcij razglasila zmago svoje stranke.
Volišča se v Italiji zaprejo ob 23. uri, zato rezultati še nekaj ur ne bodo znani.
Po internih strankarskih projekcijah, ki jih je pridobil Delov dopisnik Peter Žerjavič, naj bi na podlagi dostopnih podatkov na tokratnih evropskih volitvah zmagala desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) s 187 mandati, na drugem mestu bodo socialisti (S&D) s 139 poslanci.
