Izpoved preživele, ki je bila 4 dni pod ruševinami, z novorojenčkom na prsih

Število mrtvih po rušilnem potresu izpred tedna dni še vedno raste. Trenutno uradno število je 36.217 mrtvih v Turčiji in Siriji skupaj. Tudi danes pa iz pokrajine Hatay prihaja tudi vesela novica. Izpod ruševin so po 175 urah namreč rešili žensko. Srečnici - kljub veliki nesreči - je ime Naide Umay in na nosilih so jo turški gasilci odnesli na varno. Samo pet ur manj je pod zrušenimi stavbami prežoivela 40-letnica iz Kahramanmarasa.

Teden dni je že minilo od potresa, vse od takrat pa številni v obeh prizadetih državah spijo na prostem v hudem mrazu. Temperature so se že večkrat spustile pod ničlo. Po besedah turškega podpredsednika je brez strehe nad glavo čez milijon ljudi, ki živijo v šotoriščih. Za nocoj pa napovedujejo -9 stopinj. Še hujša situacija je v Siriji. Tam naj bi na prostem živelo kar 5,3 milijona ljudi. Bojijo se tudi širitve nalezljivih bolezni, med njimi kolere.

Medtem ko se možnosti preživetja zmanjšujejo, reševalne ekipe iz tujine zapuščajo Turčijo. Tako so jo zapustili že izaelski reševalci, danes pa so svoj odhod napovedali še nemški reševalci. 

Živa zakopana z novorojenčkom na prsih

Necla Camus je svojega novorojenca poimenovala Yagiz, kar pomeni pogumni. Čez samo 10 dni ju je čakal največji preizkus poguma v življenju. Med nočnim hranjenjem se je namreč stanovanje začelo tresti, na moža in starejšega sina se je prevrnila omara, njo in dojenčka pa je pokopalo pod ruševine. Živeli so v drugem nadstropju nove večstanovanjske zgradbe, pripoveduje Necla novinarju britanskega BBC, kjer se je počutila varno. Toda samo do usodnega dne. Ko se je začelo hudo tresenje, sta z dojenčkom padla nadstropje nižje, vendar se tega sploh ni zavedala. Kričala je, prosila za pomoč, vendar je nihče ni slišal. Dojenčka je med padcem uspela obdržati v naročju. Preživela sta, ker je nanju padla omara, ki je preprečila, da bi ju zasul beton s porušenih sten.

Necla je povedala, da je bilo najprej težko dihati, zaradi vsega prahu naokoli, potem pa se je navadila. Bilo ji je tudi toplo. Verjetno je tudi zato preživela štiri dni brez česarkoli.

Slišala je glasove, vendar njenih krikov in trkanja ni slišal nihče. Bala se je, da se bo kaj zrušilo nanju, če bi začela tolči močneje in bi zlomila omaro. »Mislila sem že, da naju nihče ne bo našel, bila sem prestrašena in pretresena,« je povedala. V temi je izgubila občutek za čas. »Življenje ne bi smelo biti tako. Ko rodiš, toliko stvari načrtuješ, potem pa … si kar naenkrat ujet pod kupi betona.« Pri življenju jo je ohranjala skrb za novorojenčka, ki ga je dojila. Mislila je na moža in starejšega sina ter preostale bližnje, za katere ni vedela, ali so preživeli.

Po več kot 90 urah je zaslišala pasji lajež v bližini, Najprej je mislila, da sanja, potem pa so jo dosegla vprašanja: »Si v redu? Potrkaj enkrat, če je odgovor da.« Našli so jo, svetilka v oči je prekinila večdnevno temo. Na nosilih so ju odnesli v reševalno vozilo, kjer so ji povedali, da sta preživela tudi njen mož in drugi sin.  

Po potresu: slaba novica za slovenski par, ki je želel posvojiti dojenčico, najdeno v ruševinah