PREŽIVEL JE SPLAV
Izvedela je, da pod srcem nosi otroka z downovim sindrom. Kar je naredila, je pretreslo svet
Zahtevala je, da ga odstranijo iz nje. Če tega ne bodo storili, je grozila, da bo skočila skozi okno.
Odpri galerijo
Fantek je presegel vse napovedi. FOTO: Tim-lebt.de
OLDENBURG – Star 21 let je umrl Tim, fant z downovim sindrom, ki ga po vsem svetu poznajo pod vzdevkom Oldenburger Baby. Dobil ga od medijev po kraju, od koder je bil, potem ko je preživel nepredstavljivo in je njegova zgodba zakrožila po svetu.
Njegovo življenje se je začelo leta 1997. Ženska, ki ga je nosila pod srcem, je v 25. tednu izvedela, da ima otrok downov sindrom ali trisomijo 21. Nemudoma je želela splaviti. Glede na to, da je bila že precej časa noseča, ji tega sprva niso dovolili. A je vztrajala in grozila celo s samomorom. Naposled so jo uslišali. Iz njenega telesa so odstranili fanta, velikega 32 centimetrov in težkega 690 gramov. Menda so ga brez oskrbe pustili umirati. A po devetih urah je deček še vedno dihal, zato se je zdravnik iz naslednje izmene odločil, da mu bodo pomagali (zaradi opustitve zdravljenja otroka je tekla celo preiskava, a so jo zdravniki odnesli brez kazni). Njegova biološka družina ga ni hotela, zdravniki pa so mu pripisali kakšno leto življenja. Biološki starši so celo tožili bolnišnico, češ da niso vedeli, da lahko otrok splav preživi.
V svoje življenja sta malčka odprtih rok sprejela Bernd in Simone Guido. Trudila sta se z njim, mu pomagala, preizkušala razne terapije in leta 2008 sta javnosti, ki jo je primer še kako zanimal (fant ima celo svojo spletno stran!), sporočila, da Tim lahko samostojno hodi in teče. Pri njegovih 18 letih sta izdala knjigo z naslovom Tim živi (Tim lebt!). In res je živel. Mnogo več, kot so mu pripisali zdravniki. Govoril sicer ni, nosil je plenice, hranili so ga po sondi, da je srečen, pa je staršem pokazal s ploski in kriki. To je bilo za njegova starša sporočilo, da se počuti dobro.
Ob njegovi smrti sta Simone in Bernd zapisala: »Zelo sva žalostna. Ne vem, kako bova preživela izgubo najinega otroka.«
Njegovo življenje se je začelo leta 1997. Ženska, ki ga je nosila pod srcem, je v 25. tednu izvedela, da ima otrok downov sindrom ali trisomijo 21. Nemudoma je želela splaviti. Glede na to, da je bila že precej časa noseča, ji tega sprva niso dovolili. A je vztrajala in grozila celo s samomorom. Naposled so jo uslišali. Iz njenega telesa so odstranili fanta, velikega 32 centimetrov in težkega 690 gramov. Menda so ga brez oskrbe pustili umirati. A po devetih urah je deček še vedno dihal, zato se je zdravnik iz naslednje izmene odločil, da mu bodo pomagali (zaradi opustitve zdravljenja otroka je tekla celo preiskava, a so jo zdravniki odnesli brez kazni). Njegova biološka družina ga ni hotela, zdravniki pa so mu pripisali kakšno leto življenja. Biološki starši so celo tožili bolnišnico, češ da niso vedeli, da lahko otrok splav preživi.
V svoje življenja sta malčka odprtih rok sprejela Bernd in Simone Guido. Trudila sta se z njim, mu pomagala, preizkušala razne terapije in leta 2008 sta javnosti, ki jo je primer še kako zanimal (fant ima celo svojo spletno stran!), sporočila, da Tim lahko samostojno hodi in teče. Pri njegovih 18 letih sta izdala knjigo z naslovom Tim živi (Tim lebt!). In res je živel. Mnogo več, kot so mu pripisali zdravniki. Govoril sicer ni, nosil je plenice, hranili so ga po sondi, da je srečen, pa je staršem pokazal s ploski in kriki. To je bilo za njegova starša sporočilo, da se počuti dobro.
Ob njegovi smrti sta Simone in Bernd zapisala: »Zelo sva žalostna. Ne vem, kako bova preživela izgubo najinega otroka.«
