Japonska sonda že pri asteroidu

Po tri leta in pol dolgem potovanju po vesoljskih globinah in preletenih 3,2 milijarde kilometrov se je japonska sonda Hajabusa 2 (Sokol 2) že na 20 kilometrov približala svojemu cilju, asteroidu Rjugu (Zmajeva palača). Slednji je dobil ime po zmajevi palači iz znamenite japonske pravljice. Okrog sonca zaokroži enkrat na 1,3 leta, njegova pot pa ga občasno zanese tudi v Zemljino orbito, zaradi česar je lahko nevaren.

Naloga omenjene sonde je proučevanje asteroida, s katerega bo morala vzeti več vzorcev in jih dostaviti na naš planet. Na voljo so že fotografije asteroida, kažejo pa telo, ki nekatere strokovnjake spominja na vrtavko, druge na japonski cmok, tretje na diamant. Optična navigacijska kamera bo vsak dan na Zemljo posredovala čedalje boljše in ostrejše slike. Strokovnjaki bodo lahko spoznavali površinske podrobnosti, kot so kraterji, vdolbine in podobno. Asteroid je dolg 900 metrov, pred Hajabuso 2 pa ga ni obiskala še nobena vesoljska sonda.

Hajabusa 2 je bila ob poletu 3. decembra 2014 težka 590 kilogramov. Izdelala jo je znana japonska družba NEC. Gre za drugo japonsko vesoljsko sondo, katere naloga je proučevanje asteroida. Omenjeni asteroid je vrste C, kar pomeni, da naj bi bil bogat z ogljikom in drugimi gradbenimi enotami, ki so oblikovale naš sončni sistem pred več kot 4,5 milijarde leti.
 

Vzeli bodo tudi vzorce

Hajabusa 2 je v vesolje odpotovala s kar nekaj izboljšavami, ki jih njena predhodnica ni imela. Slednja je bila tehnološki poskus in njena glavna naloga je bila bolj raziskovanje novih tehnologij, ne toliko znanstvena. Je pa znanost na prvem mestu pri Hajabusi 2.

Sonda je 3. junija izključila delovanje motorjev, ki so neprekinjeno delovali vse od januarja in tako preoblikovali njeno orbito okrog Sonca, da je ustrezala asteroidu. Doslej je strokovnjakom uspelo dognati, da se Rjugu okrog svoje osi zasuče enkrat na 7,6 ure, njegova oblika pa je res nenavadna, saj naj bi bil na ekvatorju širši kot na tečajih, njegovo gravitacijsko polje pa je šibkejše od Zemljinega.

Navigatorji so 27. junija sondo pripeljali vsega 20 kilometrov od površine, zdaj pa bodo vključili instrumente in začeli delo. Avgusta bodo merili gravitacijo asteroida in se mu približali na zgolj en kilometer, potem pa bodo sondo poslali na zbiranje vzorcev. Prvi poskusi pristankov ali dotikov površine so predvideni za september in oktober. Postopek jemanja vzorcev vključuje izstrelitev malega projektila na površino asteroida, nato pa naj bi poseben zbiralni lijak material, ki bi se na ta način dvignil, ujel v zbiralno komoro v kapsuli, v kateri bo potoval na Zemljo.


Hajabusa 2 naj bi po načrtih odpotovala proti Zemlji konec leta 2019. Nato se bo kapsula z vzorci ločila od matične sonde, vstopila v atmosfero s hitrostjo 12,2 kilometra na sekundo, padec upočasnila s toplotnim ščitom in padalom ter decembra 2020 pristala pri Woomeri v Avstraliji. Na naš planet naj bi pripeljala vsaj en gram asteroidnega materiala, ki ga bodo nato natančno analizirali. Program je stal 16,4 milijarde jenov ali približno 180 milijonov dolarjev.