NEVARNA ETIKETA
Je Šarec oglušel? Poglejte, kako se nam smejijo Hrvati
Bi se moral naš premier zgledovati po hrvaškem kolegu?
Odpri galerijo
ZAGREB – Našim južnim sosedom se te dni smeji, saj je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen Hrvatici Dubravki Šuica dodelila področje demografije in demokracije, hkrati pa je dobila tudi mesto podpredsednice. »Dubravka ve, kako delujejo mesta in regije. Bila je županja Dubrovnika, članica nacionalnega parlamenta. Prihaja iz naše najmlajše članice Hrvaške,« je v obrazložitvi dejala von der Leynova.
Potem ko je bil hrvaški kandidatki za komisarko dodeljen resor za demokracijo in demografijo, postala pa naj bi tudi ena od podpredsednic Evropske komisije, so v Sloveniji začeli zvoniti alarmni zvonci, piše hrvaški časnik Večernji list.
Omenjeni medij se je razpisal o tem, kako je njihovi predstavnici uspelo dobiti »tako pomemben« resor in podpredsedniško mesto, medtem ko se bo Slovenija morala zadovoljiti s kriznim upravljanjem. Glede na to, da ima Hrvaška svoji predstavnici tudi na Računskem sodišču EU in na mestu generalne sekretarke Sveta Evrope, hrvaški mediji pišejo, da njihove političarke osvajajo sam vrh evropskih institucij. Premier Andrej Plenković naj bi sicer strateška mesta načrtno »napolnil« s pripadnicami ženskega spola.
Večernji list Sloveniji očita tudi, da želi v mednarodni skupnosti Hrvaški prilepiti nevarno etiketo, da (zaradi neupoštevanja arbitražne razsodbe, op. p.) ne spoštuje mednarodnih zakonov in vladavine prava. »To se ne nanaša samo na konstantno retoriko slovenskega državnega vrha glede arbitraže, temveč tudi na zapuščino haaškega sodišča, kar je bilo izraženo v slovenskih medijih prejšnje poletje v zvezi z operacijo Nevihta in spoštovanjem manjšinskih pravic ter rehabilitacijo in normalizacijo ostankov ustaštva.« Istočasno podobne obtožbe nenehno prihajajo tudi iz Srbije, napetosti se prav tako krepijo v BiH, dodaja časnik.
Potem ko je bil hrvaški kandidatki za komisarko dodeljen resor za demokracijo in demografijo, postala pa naj bi tudi ena od podpredsednic Evropske komisije, so v Sloveniji začeli zvoniti alarmni zvonci, piše hrvaški časnik Večernji list.
Omenjeni medij se je razpisal o tem, kako je njihovi predstavnici uspelo dobiti »tako pomemben« resor in podpredsedniško mesto, medtem ko se bo Slovenija morala zadovoljiti s kriznim upravljanjem. Glede na to, da ima Hrvaška svoji predstavnici tudi na Računskem sodišču EU in na mestu generalne sekretarke Sveta Evrope, hrvaški mediji pišejo, da njihove političarke osvajajo sam vrh evropskih institucij. Premier Andrej Plenković naj bi sicer strateška mesta načrtno »napolnil« s pripadnicami ženskega spola.
Hrvati: Slovenija je oglušela
Kot poudarjajo v Večernjem listu, pa ta »ženska linija« ni nov pojav. Jean-Claude Juncker, ki se je od mesta predsednika Evropske komisije poslavlja, je pri sestavljanju svojega kabineta vodilnim v državah članicah predlagal, naj nominirajo ženske. Zagotovil jim je, da bodo v primeru izpolnitve te zahteve dobili bolj vplivne resorje. A nekatere članice naj bi takrat in tudi zdaj ta nasvet preslišale. »Tokrat je oglušela tudi Slovenija, ki je, namesto da bi dobila resor za širitev, končala s kriznim upravljanjem, kar je povzročilo veliko nezadovoljstva,« piše hrvaški časnik.Šarec pozivov predsednice ni upošteval
Sicer pa je tudi takrat še kandidatka za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen pred časom izpostavila, da želi popolnoma spolno uravnoteženo komisijo, 50 odstotkov žensk in 50 odstotkov moških. Članice EU je pozvala, naj predlagajo dva komisarska kandidata, žensko in moškega, a Šarec tega ni storil, češ, zakaj bi morala Slovenija vedno upoštevati vsa pravila.Večernji list Sloveniji očita tudi, da želi v mednarodni skupnosti Hrvaški prilepiti nevarno etiketo, da (zaradi neupoštevanja arbitražne razsodbe, op. p.) ne spoštuje mednarodnih zakonov in vladavine prava. »To se ne nanaša samo na konstantno retoriko slovenskega državnega vrha glede arbitraže, temveč tudi na zapuščino haaškega sodišča, kar je bilo izraženo v slovenskih medijih prejšnje poletje v zvezi z operacijo Nevihta in spoštovanjem manjšinskih pravic ter rehabilitacijo in normalizacijo ostankov ustaštva.« Istočasno podobne obtožbe nenehno prihajajo tudi iz Srbije, napetosti se prav tako krepijo v BiH, dodaja časnik.