Je Trumpu dokončno odklenkalo?

Le kdaj, če ne zdaj, vpijejo številni poslanci ameriškega kongresa, tako demokrati kot republikanci, ki zahtevajo takojšnjo odstavitev Donalda Trumpa ali pa uveljavljanje 25. amandmaja, po katerem bi predsednika razglasili za nezmožnega vodenja države, oblast pa bi prevzel podpredsednik Mike Pence.

Svojo nesposobnost opravljanja najvišje funkcije v državi je dokazal z vztrajnim nasprotovanjem izidu volitev, prepričevanjem o domnevnih prevarah in spodbujanjem k protestom, ki so se nazadnje tudi zgodili, a še v mnogo večjem obsegu, kot si je kdor koli upal predvideti.

Podstavili dve bombi

Goreči podporniki odhajajočega Trumpa so namreč v sredo vdrli v Kapitol, prekinili razpravo in sprožili izgrede brez primere: v spopadih z možmi postave in agenti v kongresni stavbi in okolici so štirje umrli, več kot 52 pa so jih prijeli zaradi kršenja policijske ure, nedovoljenega vstopa in obtožb v povezavi z orožjem. Po zadnjih podatkih so umrli dve ženski in dva moška, ena od žrtev je bila Ashli Babbitt, Trumpova podpornica in veteranka letalskih sil. Policija je zaplenila tudi več kosov orožja in odkrila dve bombi, ena je bila nastavljena pred sedež demokratske stranke v Washingtonu, druga pred sedež republikanske stranke. Na območju kongresa so v vozilu odkrili tudi puško in molotovko. V prerivanju je bilo ranjenih najmanj 14 policistov, od tega dva huje. Kako se je sploh lahko zgodil takšen vdor v enega od templjev demokracije, še preiskujejo, a po številnih poročanjih so bili policisti in varnostniki na izgrednike povsem nepripravljeni.

Takoj pa je postalo jasno, da je protestnike k vdoru v Kapitol spodbudil sam Trump: nagovoril jih je, naj od tam odstranijo šibke kongresnike, zaradi spornih objav in hujskanja k sovraštvu ter nasilju pa mu je Twitter zaprl račun za najmanj 12 ur in mu zagrozil s trajno blokado, Facebook pa za 24. »Take stvari se dogajajo, ko se sveta volilna zmaga z veliko večino tako zlobno odvzame velikim patriotom, s katerimi se je predolgo slabo in nepošteno postopalo,« je med drugim zapisal, pozneje pa je vendarle priznal Bidnovo zmago, a pripisal, da se končuje najboljši prvi predsedniški mandat v zgodovini, in naznanil, da je to le začetek njegovega boja za znova veliko Ameriko: »Čeprav se nikakor ne strinjam z izidom volitev, in dejstva me potrjujejo, se bo 20. januarja zgodil miren prenos oblasti.«

Razglasili so ga za predsednika

Ameriški kongres je pozneje tako po daljši prekinitvi le izpeljal postopek potrjevanja in razglasil demokrata Joeja Bidna za 46. predsednika ZDA in Kamalo Harris, ki bo prva ženska na tem položaju, za podpredsednico, zaprisegla bosta čez dvanajst dni, obsodbe nasilja v kongresu pa kar dežujejo. Najprej se je burno odzval ameriški politični vrh z nekaterimi veterani na čelu, kot je nekdanji predsednik George Bush ml.: »Tako se volilne izide zavrača v banana republikah, ne pa v naši demokratični republiki. Zgrožen sem nad lahkomiselnim obnašanjem nekaterih političnih voditeljev po volitvah in nad pomanjkanjem spoštovanja do naših ustanov, tradicij in policije.«

Modro molči nedvomno osramočena prva dama Melania Trump, je pa medtem odstopila šefica njenega kabineta Stephanie Grisham, ki je le skromno izjavila, da ji je bilo v čast služiti v Beli hiši. Zelo glasni so odzivi z vsega sveta, naš predsednik republike Borut Pahor je med drugim takole zapisal: »Obsojam napad na simbol ameriške demokracije. Obsojam vsakršno nasilje. Politiki se moramo z vso odgovornostjo zavedati posledic svojih ravnanj. Biti moramo povezovalni in ne razdiralni. Spodbujati moramo strpnost, ne sovražnost. Zaupam v demokracijo in poudarjam pomen trdnosti njenih institucij, vključno z volitvami kot temeljem demokracije.« Izrazil je tudi sožalje svojcem žrtev ter prepričanje, da bo Biden skupaj z vsemi zmernimi političnimi silami znova povezal zdaj globoko razdeljeno Ameriko. Oglasil se je tudi premier Janez Janša, ki je na twitterju zapisal: »Upamo, da je ameriška demokracija trdna, trdno zakoreninjena in bo premagala to krizo. Demokracija predpostavlja miren protest, a nasilje in grožnje s smrtjo – z leve ali desne – so vedno napačni.« Ministrstvo za zunanje zadeve je prizore nasilja označilo za pretresljive: »Gre za nedopusten napad na steber ameriške demokracije, njene inštitucije in vladavino prava.« Vodja SD in evropska poslanka Tanja Fajon je dogajanje opisala kot napad na demokracijo, koordinatorja levice Luke Meseca pa dogajanje ni presenetilo, saj da je Trump tej norosti pot tlakoval štiri leta: »Na srečo je tole danes njegov labodji spev. Lekcija pa je, da ne smemo nikoli ničesar več imeti za samoumevno.«