Je že prepozno, da rešimo sebe in planet?
Poleti, ko so svet zajeli vročinski valovi, katastrofalne suše, po drugi strani pa nalivi in poplave, so se ponovno oglasili okoljevarstveniki, ki že leta opozarjajo na podnebne spremembe in grozljivo prihodnost, ki nas čaka, če ne bomo hitro česa ukrenili in spremenili svojega ravnanja.
Tisti najbolj črnogledi omenjajo celo izumrtje človeške vrste, a jih znanstveniki menda ne jemljejo dovolj resno, kažejo izsledki nedavne raziskave. Njeni avtorji namreč opozarjajo, da sta letošnja ekstremna vročina in posledična suša zgolj uvod v veliko hujši scenarij, ki nas čaka, da pa nihče ne naredi nič, da bi se na to pripravili, kar je lahko izjemno nevarno za našo vrsto, povzroči lahko celo njen konec!
Zadnja leta so strokovnjaki raziskovali in poskušali ugotoviti, kako bi na nas vplival dvig temperature ozračja za od 1,5 do 2 stopinji Celzija od tiste pred industrijsko revolucijo, ki se je začela leta 1850. Raziskave so pokazale, da bi bila takšna otoplitev za svetovno ekonomijo težko breme, a nihče se ni ukvarjal z neposrednim vplivom na človeštvo.
»Mislim, da bi bilo smiselno razmišljati tudi o najhujšem možnem scenariju in se nanj začeti pripravljati, tako kot to počnemo pri vseh drugih zadevah. Ne nazadnje gre za usodo nas in našega planeta, a o tem noče nihče govoriti,« je za BBC povedal vodja raziskave Luke Kemp z Univerze v Cambridgeu, ki je prepričan, da se znanstveniki preveč ukvarjajo s tem, kaj bi se zgodilo, če bi se temperatura ozračja dvignila za do dve stopinji Celzija, nihče pa ne razmišlja o še višjem dvigu temperature, ki pa je ne le mogoč, ampak po njegovem mnenju celo zelo verjeten.
Drvimo v pogubo
S kolegi je tako sestavil projekcijo, ki predvideva, da bo do leta 2070 okrog dve milijardi ljudi živelo v politično najbolj nestabilnih regijah sveta, poleg tega pa se bodo morali spopadati še s povprečno letno temperaturo 29 stopinj Celzija.
Najbolj črnogledi omenjajo celo izumrtje človeške vrste.
Zaradi suše in vročine bo zmanjkalo hrane in vode, vedno več bo nemirov, finančnih kriz iz izbruhov bolezni, opozarjajo Kemp in njegovi kolegi, ki menijo, da bi morali znanstveniki začeti prepoznavati potencialne točke preloma, ko bodo začele visoke temperature ozračja vplivati na druge dogodke v naravi, ki bodo vse skupaj še poslabšali. Med slednjimi je Kemp omenil denimo emisije metana, ki nastane, ko se začne tajati permafrost, pa gozdove, ki začno nenadoma oddajati ogljik, namesto da bi ga vsrkavali.
Zaradi suše in vročine bo zmanjkalo hrane in vode, vedno več bo nemirov, finančnih kriz in izbruhov bolezni.
»Ljudi je strah najhujših scenarijev, a zatiskanje oči ne bo nikomur pomagalo. Zato menim, da bi morali več časa nameniti tudi temu. Ne da bi ljudi prestrašili, ampak da bi se mentalno in drugače lahko pripravili na neizogibno,« še pravi Kemp.
Ni pa jih malo, ki so medtem že obupali in se sprijaznili, da nas ne čaka nič kaj dobrega. Čeprav jim mnogi, tudi znanstveniki, pravijo teoretiki zarote in skrajni pesimisti, pa sami ne menijo tako. »Aktivisti, okoljevarstveniki in znanstveniki, dajte mi upanje. Prepričajte me, da lahko še kaj storimo, da je tam zunaj še vedno kaj, za kar se je vredno boriti, in da lahko na koncu zmagamo, četudi le začasno. Prepričajte me in spremenil bom mnenje, za zdaj to ni uspelo še nikomur,« pravi Charles McBryde, ki je trdno prepričan, da smo dokončno zavozili našo prihodnost in prihodnost planeta, vsi ukrepi, da bi zmanjšali globalno segrevanje, onesnaževanje, lakoto, sušo in druge tegobe, pa da so zgolj kaplja v morje, ki ne bo ustavila našega drvenja v pogubo.
