Julian Assange se je odpovedal pravici

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je včeraj prvič po izpustitvi iz zapora junija letos nastopil v javnosti. Kot je dejal pred odborom za človekove pravice Sveta Evrope v Strasbourgu, je spet na prostosti le zato, ker je priznal krivdo za opravljanje novinarskega dela. »Danes nisem svoboden, ker je sistem deloval. Danes sem po letih zapora svoboden, ker sem priznal krivdo za novinarstvo,« je v nagovoru dejal Assange. »Novinarstvo ni zločin, je steber svobodne in informirane družbe,« je zatrdil.

Kot je dodal, je na koncu izbral svobodo namesto pravice, ki da je ne bi mogel doseči. Obenem mu je to onemogočeno tudi sedaj, saj se je v svojem priznanju krivde na vztrajanje ZDA med drugim odpovedal pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice, je dejal. »Temeljno vprašanje je enostavno. Novinarjev ne bi smeli preganjati zaradi opravljanja njihovega dela,« je dejal Assange, ki je v Strasbourg pripotoval iz rodne Avstralije, nastopil pa je v spremstvu žene Stelle.

Nastopil je kot priča pred odborom za pravne zadeve in človekove pravice Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki preiskuje njegov primer. V poročilu, ki se osredotoča na posledice njegovega pridržanja in njegove širše učinke na človekove pravice, zlasti svobodo novinarstva, so ga med drugim označili za političnega zapornika.

V skladu z dogovorom z ameriškimi pravosodnimi organi je Assange priznal krivdo v eni točki obtožnice, povezani z zakonom o vohunjenju. ZDA so svetovno znanega aktivista preganjale, ker je prek platforme WikiLeaks s pomočjo pripadnice ameriške vojske ​Chelsea Manning leta 2010 objavil množico dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu.

Zadnja leta se je med bivanjem v zaporu na obrobju Londona boril proti izročitvi. Pred tem je še sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli.