Kaj nas čaka, če bo nova pandemija? Države članice WHO brez dogovora
Med državami članicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so bila drugi dan 77. zasedanja najvišjega organa WHO, Svetovne zdravstvene skupščine (WHA), opazna razhajanja glede sporazuma o obvladovanju prihodnjih pandemij. Še posebno afriške države in ZDA so neenotne glede tega, v kolikšnem času naj bi sprejeli novi sporazum.
Afriške države so na srečanju v Ženevi v torek enotno sporočile, da želijo izkoristiti zagon in dokončati sporazum v prihodnjih mesecih, Washington pa je države pozval, naj si vzamejo čas za pripravo najboljšega možnega dogovora, in namignil, da bi postopek lahko trajal do dve leti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Države, ki jih je prizadela pandemija covida-19, so dve leti poskušale doseči zavezujoče zaveze za boj proti prihodnjim pandemijam, a jim do izteka roka prejšnji petek to ni uspelo.
Roland Driece iz Nizozemske in Precious Matsoso iz Južne Afrike, ki sta sopredsedovala devetim krogom pogovorov, sta v torek skupščini predložila najnovejši osnutek, v katerem je v celoti odobrenih 17 členov od 34.
Razhajajo se v ključnih zadevah
Južna Afrika se zavzema, da poglavij, o katerih so se že dogovorili, ne bi več odpirali za pogajanja, glavna pogajalka ZDA Pamela Hamamoto pa je dejala, da ostajajo razhajanja glede ključnih vprašanj, ki so bistvena za sporazum, zato se je zavzela za do dveletno podaljšanje roka za dogovor o sporazumu.
Nemčija ocenjuje, da bi sporazum lahko dokončno oblikovali najpozneje v enem letu, Indonezija pa zastopa stališče, da države ne potrebujejo več časa, ampak politično voljo, da dajo prednost svetovnemu javnemu zdravju.
Slovenska ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v torek poudarila zavezanost Slovenije k nadaljnjemu angažmaju v procesu za dogovor o sporazumu ter tudi za revizijo mednarodnega zdravstvenega pravilnika.
Pogovori o reviziji pravilnika, ki potekajo vzporedno, so po poročanju AFP že zelo blizu zaključku. Več držav je izrazilo upanje, da bodo dogovor o tem dosegli še ta teden oz. do konca zasedanja v Ženevi, ki se bo zaključilo v soboto.
Pravilnik iz leta 1969, ki je bil nazadnje posodobljen leta 2005, je obstoječi pravno zavezujoči okvir za odzivanje na izredne razmere na področju javnega zdravja. Vendar je pandemija covida-19 razkrila pomanjkljivosti v sistemu, saj države niso začele ukrepati, ko je WHO januarja 2020 sprožila najvišji možni alarm.
Predlagane spremembe vključujejo reformo sistema za opozarjanje, med drugim z uvedbo več stopenj opozarjanja.
