Kako do Picassa? Nič lažjega, prek spleta
Piccasov muzej v Parizu je ta teden odprl spletni portal, ki omogoča dostop do več deset tisoč redkeje videnih fotografij, umetniških del in drugih spominkov iz arhivov tega ikoničnega umetnika. Arhiv so odprli pred odprtjem študijskega centra, posvečenega Pablu Picassu, ki bo za javnost odprt predvidoma še letos, stoji pa v bližini Picassovega muzeja v središču francoske prestolnice.
Digitalni portal omogoča dostop do muzejske obsežne zbirke umetniških del, esejev, konferenc, podkastov in intervjujev. Veliko od tega še ni bilo dostopnega javnosti, vključno s približno 19.000 fotografijami. V prihodnjih letih bodo digitalizirali še okoli 200.000 besedil iz Picassovih delavnic. Študijski center, ki naj bi ga odprli do konca leta, pa bo namenjen raziskovalcem in rezidenčnim umetnikom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pablo Picasso se je rodil leta 1881 v Španiji in je skoraj vse življenje živel v Franciji, kjer je tudi umrl leta 1973. Njegova družina je leta 1992 vse njegove arhive zaupala francoski državi. V Picassovem muzeju v Parizu po lastnih besedah hranijo največjo zbirko Picassovih del in predmetov, povezanih z njegovim življenjem in ustvarjanjem, med katerimi je 297 slik, 368 kipov in tridimenzionalnih del, 200.000 arhivskih dokumentov in 92 knjig, ki jih je ilustriral.
Do konca leta naj bi odprli še študijski center.
V pariškem muzeju so te dni odprli tudi novo razstavo z naslovom Picasso: uživanje podob. Na njej so več deset znamenitih Picassovih del postavili ob bok zgodovinskim mojstrom, ki so ga navdihovali, vključno s Poussinom, Rembrandtom, Delacroixom, Goyo in Matissom, ter številnim drugim podobam in konceptom, iz katerih je črpal svoje ideje.
»Picasso je odraščal s poplavo novih podob in del, ki si jih je hodil ogledovat v pariške muzeje,« je za AFP povedala kustosinja muzeja Cécile Godefroy. Toda njegovo vpijanje podob je preseglo akademske okvire, je ocenila kustosinja in dodala, da je Picassovo navdušenje nad razglednicami, umetniškimi revijami, fotografijami, televizijskimi podobami, kinematografijo, stripi in oglaševanjem napovedalo val podob, ki jih zdaj vsrkavamo v dobi družbenih medijev.
