Kdo bi lahko bil naslednik papeža Frančiška? Svet ugiba o petih favoritih, eden iz Azije
Po nedavni hospitalizaciji papeža Frančiška (88) zaradi pljučnice so se po vsem svetu okrepila ugibanja o njegovem morebitnem nasledniku. Če bi papež odstopil ali umrl, bi kardinali sklicali konklave, kjer bi izmed sebe izbrali novega voditelja Katoliške cerkve, poroča Delo.
Med 252 kardinali ima 138 elektorjev, mlajših od 80 let, pravico glasovati. Proces izbire običajno traja od 15 do 20 dni, vsak dan pa potekajo štirje krogi glasovanja, dokler eden izmed kandidatov ne doseže dvetretjinske večine.
Zdravstveno stanje papeža Frančiška se je medtem rahlo izboljšalo, so v četrtek zvečer sporočili iz Vatikana. Kot so pojasnili, nima več vročine, krvni tlak pa je stabilen.
Tako je brez dodatnih zapletov preživel že šesto noč v bolnišnici. Še vedno ni znano, koliko časa bo moral ostati tam.
Papež ima sicer že nekaj časa zdravstvene težave. Zaradi bolečin v kolenih, ki so ga omejevale pri gibanju, že več let uporablja palico ali invalidski voziček. Del desnega pljučnega krila so mu odstranili v mladosti, večkrat pa je tudi zbolel za gripo in bronhitisom.
Pet kardinalov, ki bi lahko postali papež
Med možnimi nasledniki papeža Frančiška se najpogosteje omenjajo pet kardinalov, ki prihajajo iz različnih koncev sveta in predstavljajo raznolike smeri znotraj Cerkve.
Pietro Parolin (70) – izkušeni diplomat iz Benečije
Sedanji državni tajnik Vatikana velja za najmočnejšega kandidata. Parolin je zmeren in pragmatičen voditelj, ki ne sledi skrajnim političnim tokovom. V svojih izjavah poudarja pomen miru skozi dialog in se zavzema za diplomatske rešitve sporov.
Peter Erdö (72) – konservativni glas iz Madžarske
Madžarski kardinal je znan po tradicionalnih stališčih in odklonilnem odnosu do reform. Nasprotuje možnosti, da bi ločeni ali ponovno poročeni katoličani prejemali obhajilo, hkrati pa je bil kritičen do politike sprejemanja beguncev, saj jo primerja s trgovino z ljudmi.
Luis Antonio Tagle (67) – prvi azijski papež?
Filipinski kardinal je močan zagovornik reform in velja za ideološkega naslednika papeža Frančiška. Kritiziral je konservativni odnos Cerkve do homoseksualcev, neporočenih mater in ločenih vernikov, kar ga uvršča med najprogresivnejše kandidate.
Matteo Zuppi (69) – papežev favorit
Kot predsednik Italijanske škofovske konference je Zuppi eden izmed najbližjih sodelavcev papeža Frančiška. Pogosto se je pojavljal na mednarodnih misijah, srečeval s svetovnimi voditelji in pozival k bolj vključujoči Cerkvi, vključno z odpiranjem dialoga do LGBTQ skupnosti.
Mario Grech (65) – konservativec, ki bi lahko povezoval
Maltežan, ki vodi škofovsko sinodo, združuje konservativna prepričanja z dobrimi odnosi s papežem Frančiškom. Zaradi te uravnoteženosti bi lahko pritegnil podporo tako progresivnih kot tradicionalnih kardinalov.
Nepričakovani preobrat?
Čeprav je teh pet kardinalov pogosto omenjenih kot favoritov, je zgodovina pokazala, da konklave pogosto presenetijo. Odločitev bo odvisna od razmerij moči v Vatikanu, regionalnih interesov in trenutnih izzivov, s katerimi se sooča Katoliška cerkev.
Papež Frančišek za zdaj ostaja na čelu Cerkve, a vprašanje njegovega naslednika postaja vse bolj aktualno.
