Kdo je Kamala Harris in kakšna je njena napoved za volitve
Ameriški predsednik Joe Biden je izstopil iz bitke za vnovičen predsedniški mandat, za svojo naslednico je izbral podpredsednico Kamalo Harris, ali bo poleg njegove podpore dobila tudi podporo demokratske stranke, za zdaj še ni jasno. Harrisova je po Bidnovi napovedi dejala, da si namerava »zaslužiti in osvojiti« demokratsko predsedniško nominacijo.
»V čast mi je, da me predsednik podpira, sama nameravam osvojiti nominacijo. V minulem letu sem potovala po državi, se pogovarjala z Američani o teh volitvah. To bom nadaljevala tudi v prihodnjih dneh in tednih. Naredila bom vse, da združim demokratsko stranko, da poenotim narod, da porazimo Donalda Trumpa in njegovo ekstremno agendo Projekt 2025,« je zapisala v izjavi za medije.
Harrisovo sta podprla tudi zakonca Clinton in drugi znani obrazi demokratske stranke, zato mnogi menijo, da je najverjetnejša kandidatka za Bidnovo naslednico.
Najprej ga je glasno kritizirala, potem sta sodelovala
Kamala Harris je sicer leta 2021 postala prva ženska, prva temnopolta oseba in prva oseba azijskega rodu na položaju ameriške podpredsednice.
Rojena je bila leta 1964 v Oaklandu v Kaliforniji. Njen oče je Jamajčan, mama pa Indijka. Ko je imela sedem let, so se starši razšli. Odrasla je z mamo, ki je bila znanstvenica in aktivistka za človekove pravice, ukvarjala se je z rakom dojke, oče pa je bil profesor ekonomije. Kamala je bila v letih 1990 in 1998 namestnica okrožnega tožilca, leta 1998 pa so jo imenovali za glavno kazensko tožilko v San Franciscu.
V politiko se je podala leta 2016, ko je postala senatorka Kalifornije, leta 2019 pa je njena politična kariera zacvetela, ko se je podala v bitko za demokratsko predsedniško kandidatko. Na koncu je podprla Joeja Bidna, čeprav ga je v debatah prej pogosto kritizirala.
Kamala Harris je bila v času delovanja v Beli hiši osredotočena na nekaj ključnih pobud. Začela je državno turnejo »boj za reproduktivno svobodo,« bila je zelo kritična do odločitve vrhovnega sodišča, da ukine ustavno pravico do splava. Deležna je bila tudi kritik, da je, kar se tiče pravic istospolnih in smrtne kazni, premalo napredna za nekatere demokratske volivce.
