PO NESREČI ŽIVLJENJSKO OGROŽEN

Kdo je prvi mož Irana? Je del »odbora smrti«, krvavo je zatrl proteste in zaostril zakone

Odkar je prevzel položaj, je Raisi poostril zakone o spodobnosti, nadzoroval krvavo zatiranje protivladnih protestov in zavzel trdo stališče v pogajanjih s svetovnimi silami glede iranskega jedrskega programa.
Fotografija: Ebrahim Raisi FOTO: Wana News Agency Via Reuters
Odpri galerijo
Ebrahim Raisi FOTO: Wana News Agency Via Reuters

Ko smo že poročali, je helikopter iranskega predsednika Ebrahima Raisija (63) strmoglavil v gorah, po informacijah, ki so jih objavili iranski mediji, pa je njegovo življenje ogroženo. Na kraj nesreče so bile napotene vse interventne službe, reševalno akcijo pa so oteževale slabe vremenske razmere in gosta megla. Raisi je odpotoval v iransko provinco Vzhodni Azerbajdžan.

Ebrahim Raisi (63) je iranski konservativni politik, muslimanski pravnik in izvoljeni predsednik Irana. Izvoljen za predsednika na iranskih predsedniških volitvah leta 2021. Ko je Raisi prišel na oblast, je prevzel vodenje Irana v času globoke gospodarske krize, ki so jo zaostrile ameriške sankcije, zaradi kontroverznega jedrskega programa.

Na kraj nesreče so bile napotene vse interventne službe. FOTO: Azin Haghighi Via Reuters
Na kraj nesreče so bile napotene vse interventne službe. FOTO: Azin Haghighi Via Reuters
Iskanje otežuje gosta megla. FOTO: Azin Haghighi Via Reuters
Iskanje otežuje gosta megla. FOTO: Azin Haghighi Via Reuters

A ni vrhovni voditelj Irana, to je ajatola Ali Hosseini Hamenej (85), ki je bil na ta položaj izvoljen leta 1989 in ga bo opravljal do svoje smrti.

Je član »odbora smrti«

Raisi je eden od štirih ljudi v odboru tožilstva, ki je bil leta 1988 odgovoren za usmrtitev več tisoč političnih zapornikov v Iranu, vladni nasprotniki in nekateri zahodni mediji pa ga imenujejo »odbor smrti«. Zaradi tega so ga ZDA nato delno uvedle pod sankcije, posebni poročevalci Združenih narodov pa so ga obtožili zločinov proti človeštvu.

Raisi je opravljal oziroma opravlja številne položaje v iranskem pravosodnem sistemu, kot je namestnik glavnega sodnika (2004–2014), državni tožilec (2014–2016) in glavni sodnik (od 2019 naprej).

Odkar je prevzel položaj, je Raisi poostril zakone o spodobnosti, nadzoroval krvavo zatiranje protivladnih protestov in zavzel trdo stališče v pogajanjih s svetovnimi silami glede iranskega jedrskega programa. Med njegovim mandatom se je vedno več ljudi v Iranu uprlo, še posebej, ko so bile ženske aretirane ali mučene, ker so nasprotovale pokrivanju las. Samo leta 2022 je policija na izgredih ubila najmanj 200 protestnikov. Namreč, po smrti Mahse Amini septembra 2022, deklice, ki je umrla v policijskem pridržanju, potem ko je domnevno nosila »neprimeren« hidžab, so se začeli veliki protesti.

Okrepil vojaški nadzor

Med Raisijevim mandatom se je okrepil vojaški nadzor v sosednjih državah, tako da Iran nadzira sile v Iraku, Jemnu, Libanonu, Siriji in na palestinskih ozemljih.

Marca 2023 sta tekmeca Iran in Savdska Arabija podpisala presenetljiv sporazum o obnovitvi diplomatskih odnosov.

Izraelska vojna v Gazi je povzročila povečanje napetosti v regiji, vrsta zaostrovanj pa je vodila do tega, da je Teheran aprila 2024 izstrelil na stotine izstrelkov in raket neposredno na Izrael. Iran je Rusijo oborožil tudi v vojni proti Ukrajini.

Od leta 2019 se Raisi omenja kot možni naslednik Alija Hameneja.

Raisijeva žena Jamileh Alamolhoda, ki se je z njim poročila pri 18 letih, je univerzitetna profesorica v Iranu. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, imata pa tudi dva vnuka. Ena hči je študirala sociologijo, druga pa fiziko, poroča 24sata.hr.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije