VESOLJE
Kitajci gredo po košček Lune
Nazadnje so vzorce na Zemljo prinesli v 70. letih.
Odpri galerijo
Na cilj bo prispela 27. novembra, na rodni planet pa se spet vrnila 17. decembra. FOTO: Lucy Nicholson/Reuters
Danes naj bi proti Luni poletela kitajska vesoljska sonda Chang'e 5 (boginja Lune po kitajski legendi). Na cilj naj bi prispela 27. novembra, na rodni planet pa se spet vrnila 17. decembra. Gre za prvo kitajsko sondo, ki bo vzela vzorce Luninih tal, in prvo po letu 1976, ko je tako delo zadnjič opravila sovjetska sonda Luna 24. Cilj je zbrati vsaj dva kilograma materiala; če bo Kitajcem to uspelo, bodo tretja država s tem dosežkom, po ZDA in že omenjenih Sovjetih.
Sonda, težka rekordnih 8200 kilogramov, bo poletela na krovu najmočnejše kitajske rakete Long March 5 iz novega vesoljskega središča in izstrelišča Wenchang na otoku Hainan. Po načrtih naj bi na pot krenila že pred dvema letoma, vendar se je zataknilo pri raketi, ki je sorazmerno nova in je med enim od preizkušanj zatajila, strokovnjaki pa so bili prisiljeni ugotoviti vzrok težav, jih odpraviti in raketo znova pripraviti na ustrezno delovanje.
Cilj je pristanek na območju Oceana viharjev, na severovzhodnem delu vidne strani Lune. Tam naj bi bila geološka starost materije 1,2 milijarde let, torej za 2–3 milijarde let manj kot na kraju pristanka Apolla 11. Tam je tudi velika vulkanska vzpetina premera 70 kilometrov.
Sondo sestavljajo štirje elementi, tudi pristajalni modul, ki ima nalogo zbrati dva kilograma vzorcev iz globine dveh metrov, in raketne stopnje, ki jih nameščene v posebno enoto izstreli v Lunino orbito; tam se izvede samodejna združitev z orbiterjem, ki bo vzorce prenesel v posebno kapsulo, namenjeno vrnitvi na Zemljo.
Pristajalni modul tehta 1200 kilogramov in bo na površini deloval en lunarni dan ali 14 zemeljskih dni, ker nima posebnih grelnih enot, da bi preživel zelo mrzlo lunarno noč. Polet bo trajal 23 dni in se končal s pristankom kapsule z vzorci v Notranji Mongoliji. Pristajalni modul ima več različnih kamer, spektrometer, podpovršinski radar, robotsko roko, sveder, zajemalko za jemanje vzorcev in več cevi za izolacijo vzorcev.
Pri tem programu sodeluje tudi Evropska vesoljska agencija s satelitsko spremljevalno anteno iz vesoljskega središča v Kourouju v Francoski Gvajani.
Kitajci so zgradili tudi dvojnico sonde, Chang'e 6, gre za rezervo, če program Chang'e 5 ne bi potekal tako, kot predvidevajo. V primeru uspeha pa bo čez dve ali tri leta poletela proti Luni in – njenemu južnemu polu.
Prve vzorce Luninih tal sta 21. julija 1969 zbrala astronavta Apolla 11 Neil Armstrong in Edwin Aldrin. Nabrala sta 21,5 kilograma materiala, ki je na Zemljo prispel 24. julija 1969.
Sovjetska sonda Luna 16, ob izstrelitvi 12. septembra 1970 težka 5727 kilogramov, je uspešno pristala na Luni in zbrala 101 gram vzorcev, ki so na Zemljo prispeli 24. septembra 1970. Sonda Luna 20, izstreljena 14. februarja 1972 in enake teže kot Luna 16, je zbrala 55 gramov vzorcev, ki so na Zemljo prispeli 25. februarja 1972.
Sonda Luna 24, izstreljena 9. avgusta 1976, ki je bila zadnja take vrste in težka 5800 kilogramov, je zbrala 170 gramov vzorcev, ki so na naš planet prispeli 22. avgusta 1976. Vse tri so bile dvostopenjske, pristajalni del je bil opremljen s kamerami, imele so napravo za vrtanje in zbiranje vzorcev in seveda vzletno stopnjo, ki je imela na vrhu povratno kapsulo z zbranimi vzorci.
Po letu 1976 so Sovjeti opustili lunarni program, ravno tako se mu ni kaj dosti posvečala novonastala Rusija. Ta zdaj sicer izvaja program novih lunarnih sond, a je v težavah zaradi financ ruskega vesoljskega programa.
Ciljajo na Ocean viharjev
Sonda, težka rekordnih 8200 kilogramov, bo poletela na krovu najmočnejše kitajske rakete Long March 5 iz novega vesoljskega središča in izstrelišča Wenchang na otoku Hainan. Po načrtih naj bi na pot krenila že pred dvema letoma, vendar se je zataknilo pri raketi, ki je sorazmerno nova in je med enim od preizkušanj zatajila, strokovnjaki pa so bili prisiljeni ugotoviti vzrok težav, jih odpraviti in raketo znova pripraviti na ustrezno delovanje.
Cilj je pristanek na območju Oceana viharjev, na severovzhodnem delu vidne strani Lune. Tam naj bi bila geološka starost materije 1,2 milijarde let, torej za 2–3 milijarde let manj kot na kraju pristanka Apolla 11. Tam je tudi velika vulkanska vzpetina premera 70 kilometrov.
2
kilograma materiala želijo zbrati.
kilograma materiala želijo zbrati.
Sondo sestavljajo štirje elementi, tudi pristajalni modul, ki ima nalogo zbrati dva kilograma vzorcev iz globine dveh metrov, in raketne stopnje, ki jih nameščene v posebno enoto izstreli v Lunino orbito; tam se izvede samodejna združitev z orbiterjem, ki bo vzorce prenesel v posebno kapsulo, namenjeno vrnitvi na Zemljo.
Raketa bo poletela z izstrelišča Wenchang. FOTO: Tingshu Wang/Reuters
Pristajalni modul tehta 1200 kilogramov in bo na površini deloval en lunarni dan ali 14 zemeljskih dni, ker nima posebnih grelnih enot, da bi preživel zelo mrzlo lunarno noč. Polet bo trajal 23 dni in se končal s pristankom kapsule z vzorci v Notranji Mongoliji. Pristajalni modul ima več različnih kamer, spektrometer, podpovršinski radar, robotsko roko, sveder, zajemalko za jemanje vzorcev in več cevi za izolacijo vzorcev.
Če jim bo uspelo, bo Kitajska tretja država, ki je zbrala Lunine vzorce, po ZDA in Sovjetski zvezi.
Pri tem programu sodeluje tudi Evropska vesoljska agencija s satelitsko spremljevalno anteno iz vesoljskega središča v Kourouju v Francoski Gvajani.
Kitajci so zgradili tudi dvojnico sonde, Chang'e 6, gre za rezervo, če program Chang'e 5 ne bi potekal tako, kot predvidevajo. V primeru uspeha pa bo čez dve ali tri leta poletela proti Luni in – njenemu južnemu polu.
Prve vzorce Luninih tal sta 21. julija 1969 zbrala astronavta Apolla 11 Neil Armstrong in Edwin Aldrin. Nabrala sta 21,5 kilograma materiala, ki je na Zemljo prispel 24. julija 1969.
Opustili program
Sovjetska sonda Luna 16, ob izstrelitvi 12. septembra 1970 težka 5727 kilogramov, je uspešno pristala na Luni in zbrala 101 gram vzorcev, ki so na Zemljo prispeli 24. septembra 1970. Sonda Luna 20, izstreljena 14. februarja 1972 in enake teže kot Luna 16, je zbrala 55 gramov vzorcev, ki so na Zemljo prispeli 25. februarja 1972.
S pomočjo nabranega materiala bodo znanstveniki morda bolje razumeli nastanek Lune.
Sonda Luna 24, izstreljena 9. avgusta 1976, ki je bila zadnja take vrste in težka 5800 kilogramov, je zbrala 170 gramov vzorcev, ki so na naš planet prispeli 22. avgusta 1976. Vse tri so bile dvostopenjske, pristajalni del je bil opremljen s kamerami, imele so napravo za vrtanje in zbiranje vzorcev in seveda vzletno stopnjo, ki je imela na vrhu povratno kapsulo z zbranimi vzorci.
Po letu 1976 so Sovjeti opustili lunarni program, ravno tako se mu ni kaj dosti posvečala novonastala Rusija. Ta zdaj sicer izvaja program novih lunarnih sond, a je v težavah zaradi financ ruskega vesoljskega programa.
