Kitajskemu in ameriškemu robotu smo zastavili enaka vprašanja. Odgovori vas bodo presenetili

Te dni svet, predvsem tehnološki pa tudi ekonomski, pretresa nov klepetalni robot, ki ga je ustvarilo kitajsko podjetje DeepSeek. Je huda konkurenca že uveljavljenemu ChatGPT-ju, tudi zato, ker je njegova uporaba brezplačna, a mnogi že svarijo, da morda ni najbolj objektiven, ker zanj veljajo kitajski standardi ravnanja z osebnimi podatki, se mnogi bojijo tudi, da morda ni najbolj varno posredovati podatkov podjetju DeepSeek, saj da bi jih lahko to posredovalo Kitajski, ki bi jih nato uporabila med drugim za širjenje propagande.
»DeepSeek zbira podatke o vašem IP-naslovu (gre za številko, ki natančno določi, kje je posamezni računalnik v internetnem omrežju), zbira tudi vzorce, ki nastajajo med uporabo tipkovnice, ter informacije o napravi, ki jo uporabljate. Vse te podatke, morda še kaj več, nato hranijo na Kitajskem, kjer pa so izredno ranljivi,« je denimo dejal aktivist za človekove pravice Luke de Pulford.
Drugi so opozorili, da informacije, ki jih ponuja robot DeepSeek, niso najbolj pravilne oziroma objektivne, saj da upošteva stroge kitajske zakone cenzure. Slednje smo se odločili preveriti tudi mi in obema klepetalnima robotoma, ki sta trenutno v svetu najbolj v uporabi, zastavili enaka vprašanja, da bi preverili, ali bosta odgovorila enako, podobno ali povsem drugače. Nekateri odgovori so presenetili celo nas.
O Tajvanu je bil DeepSeek precej skrivnosten
Na vprašanje, ali je Tajvan samostojna država, je DeepSeekov robot denimo odgovoril: »Status Tajvana je kompleksno in občutljivo vprašanje. Ljudska republika Kitajska (LRK) trdi, da je Tajvan del njenega ozemlja, medtem ko se na Tajvanu mnogi identificirajo kot ločena država. Mednarodna skupnost je v tem pogledu razdeljena, saj številne države priznavajo LRK kot edino legitimno kitajsko vlado, medtem ko druge podpirajo tajvansko avtonomijo. Če želite izvedeti več o tem, ko boste v Kitajski, lahko to vprašanje obravnavate z občutljivostjo in spoštovanjem do lokalnih stališč.«
In še odgovor, ki nam ga je ponudil ChatGPT: »De facto stanje: Tajvan deluje kot neodvisna država s svojo vlado, vojsko, pravnim sistemom, valuto (tajvanski dolar) in zunanjimi odnosi. Ima tudi demokratično izvoljeno oblast in deluje kot suverena država v praksi. De iure stanje: Kitajska trdi, da je Tajvan del njenega ozemlja in vztraja pri politiki "ene Kitajske", večina držav (vključno z Združenimi narodi) uradno priznava Ljudsko republiko Kitajsko kot edino legitimno kitajsko vlado, zaradi česar ima Tajvan omejeno mednarodno priznanje. Trenutno ga uradno priznava le nekaj držav. Čeprav Tajvan ni splošno priznan kot suverena država, ima vse značilnosti neodvisne države. Njegov dejanski status ostaja predmet mednarodnih sporov in političnih pritiskov.«
O mrtvih niti besede
Klepetalna robota smo nato vprašali po nekoliko bolj kočljivi temi, predvsem za Kitajsko, in sicer, kaj se je dogajalo na Trgu Nebeškega miru. Medtem ko nam je ChatGPT na dolgo in široko pojasnil, da je šlo na Trgu Nebeškega miru (Tiananmen) v Pekingu leta 1989 »za množične prodemokratične proteste, ki so jih kitajske oblasti brutalno zatrle«, ter nanizal časovnico najpomembnejših dogodkov in tudi število mrtvih v protestih, je bil DeepSeeka precej krajši: »Trg Nebeškega miru (Tiananmen) v Pekingu je bil prizorišče pomembnih dogodkov v zgodovini Kitajske, zlasti leta 1989, ko so študentske demonstracije za demokratične reforme in korupcije eskalirale v nasilno represijo s strani kitajskih oblasti. To obdobje je znano po mirnih protestih, ki so trajali več tednov, in po tragičnem koncu, ko so oblasti uporabile silo za razgon protestnikov.«
Kateri je boljši?
Bolj enotno sta robota dogovorila na vprašanje, kateri od njiju je boljši. Strinjala sta se, da je to odvisno od potreb uporabnika. DeepSeek je kot svoje prednosti navedel: »Specializiran za matematične naloge, kodiranje in logično razmišljanje. Učinkovit za tehnične ali analitične probleme (npr. finance, znanost). Hitrejši odziv v specializiranih področjih.«
Njegove slabosti so: »Manj prilagojen za širok spekter splošnih pogovorov ali ustvarjalnega pisanja.« Brez težav je nanizal tudi prednosti konkurenčnega ChatGPT: »Bolj vsestranski: odlično uporaben za pogovore, ustvarjalne ideje, razlage kompleksnih tem. Širša znanja (do datuma treninga, običajno 2023). Boljši za vsakdanje uporabe (npr. pisanje, učenje, svetovanje).« Slabost ChatGPT pa je po mnenju DeepSeeka to, da »je lahko na tehničnih področjih (npr. kodiranje) manj natančen od specializiranih modelov«.
In še odgovori, ki jih je o tem, ali je boljši on ali njegov kitajski kolega, dejal ChatGPT: »Primerjava DeepSeek in ChatGPT je odvisna od tega, kaj želiš od AI modela. ChatGPT: Močno razvito razumevanje in ustvarjanje besedila v več jezikih, vključno s slovenščino. Boljši pri dolgotrajnih pogovorih in kreativnih nalogah. DeepSeek: Optimiziran za kitajski jezik in specifične tehnične naloge, manj močan pri kompleksnih jezikovnih interakcijah v drugih jezikih. ChatGPT: Odličen pri pisanju in razlagi kode, podpira širok spekter programskih jezikov. DeepSeek: Specializiran za AI, računalništvo in tehnične aplikacije, a manj testiran za splošno kodiranje v primerjavi s ChatGPT. ChatGPT: Bolj uravnotežen za različne naloge (pisanje, ustvarjalnost, programiranje, podpora). DeepSeek: Močan pri tehničnih temah, a manj fleksibilen pri širši uporabi jezika. Če iščeš vsestranski AI za pogovore, pisanje in ustvarjalne nalog, je boljša izbira ChatGPT. Če potrebuješ tehnično specifičnega robota, še posebej za kitajske podatke ali raziskave, je boljši DeepSeek.«