Kitajski čudežni deček priporoča lenarjenje
Se sprašujete, kaj bi počeli, če bi bili nadpovprečno inteligentni? Najverjetneje nič – tako vsaj priporoča in z argumenti utemeljuje nekdanji mali kitajski genialec Zhang Xinyang, ki se je pri 10 letih že vpisal na fakulteto.
Pri komaj dveh in pol je čudežni deček obvladal več kot tisoč kitajskih pismenk, pri štirih letih pa že obiskoval osnovno šolo, kjer je hitro preskakoval razrede. Star 16 let je vpisal doktorat iz uporabne matematike, kmalu zatem pa so se začele težave. Po doktoratu na pekinški univerzi za aeronavtiko in astronavtiko so se kitajski mediji razpisali o predrznem ultimatu, ki ga je genialni sin postavil svojim staršem: če mu ne bodo kupili stanovanja v Pekingu, ne bo nadaljeval študija. Starši mu niso mogli izpolniti želje, a so v prizadevanju, da bi sin še naprej študiral, najeli stanovanje in se zlagali, da je kupljeno.
Življenje brez službe je po njegovem recept za srečno življenje.
»Odločila sta se, da se bom rodil. Vsilila sta mi svoje sanje v upanju, da bom nekega dne dosegel tisto, kar sta si nekoč želela doseči onadva,« je Zhang komentiral dejanje, ki ga javnost ni podprla. Toda za kritike se ni zmenil in tudi nič ni kazalo na to, da bi mu prišle do živega. Leta 2019 je sicer doktoriral in nato postal univerzitetni predavatelj v severozahodni avtonomni regiji Ningxia Hui, a dve leti pozneje je službo pustil.
Danes pri 28 je jasno, da sanj svojih staršev ni izpolnil. Še vedno živi v najemniškem stanovanju v Pekingu, za katerega najemnino plačujeta oče in mati. »To mi dolgujeta,« je prepričan genij, ki jima zameri, da sta ga naplahtala v zvezi z nakupom nepremičnine, še vedno pa jima očita tudi njuno pretirano zahtevnost v času, ko je bil še otrok.
Zhang zdaj nima redne službe, za preživetje se tu in tam loti kakega projekta, ki mu prinese nekaj denarja. Prepričan je, da je takšen način življenja ključ do sreče. »V sedanji situaciji se mi vsaj ni treba ukvarjati z muhami drugih ljudi,« pravi. Genij bo že vedel, mar ne?
