Knjiga o izdaji Ane Frank na udaru
Desetletja je v zraku viselo vprašanje, kdo je izdal Ano Frank in njeno družino, pred časom pa je kanadska pisateljica Rosemary Sullivan v sodelovanju z upokojenim agentom FBI Vinceom Pankokom naznanila, da je bil za razkritje skrivališč številnih judovskih družin odgovoren judovski notar, ki je tako sebi reševal kožo.
Kot smo poročali, je o razodetju izšla odmevna knjiga, CBS pa je posnel tudi dokumentarni film, zdaj pa so v zrak skočili številni zgodovinarji, ki opozarjajo, da zgodba temelji na nepreverjenih resnicah in majavih dejstvih.
Preživel le oče
Dvomov o teoriji, da je Arnold van den Bergh, ki naj bi bil pri nacistih dobro zapisan zaradi pomoči pri prepisu lastništva judovskih umetnin, izdal Frankove, sicer bi njemu, ženi in hčerki grozila deportacija, je preprosto preveč, da bi lahko poročali o odkritju, opozarjajo strokovnjaki.
Kot je znano, je bil van den Bergh član judovskega odbora v Amsterdamu in naj bi imel dostop do podatkov o skrivališčih judovskih družin, a zgodovinarji zdaj ocenjujejo, da najverjetneje ni razpolagal z omenjenimi naslovi. Kdo je torej izdal Ano Frank in njeno družino, tako še naprej ostaja vprašanje, čeprav so na van den Bergha kazale tudi druge okoliščine. Otto Frank, edini iz družine, ki je preživel holokavst in je po vojni objavil hčerkin dnevnik, prejel pa naj bi tudi anonimno sporočilo z imenom izdajalca, je nekoč omenil, da ve, kdo je naciste poslal ponje, ta oseba pa naj bi bila prav tako iz judovske skupnosti. Identiteto domnevnega izdajalca naj bi poznala tudi Miep Gies, ena od tajnic v podjetju s prizidkom, v katerem so se skrivali Judje.
Na enem od poznejših predavanj v ZDA je povedala, da je izdajalec umrl že pred letom 1960; van den Bergh je umrl 1950., za rakom. Nizozemska založba Ambo Anthos, ki se podpisuje pod knjigo Sullivanove, se je zdaj opravičila za objavo in sporočila, da bo začasno ustavila tisk, vse dokler ne bodo trditev iz dela podprli z zanesljivejšimi dokazi.
Domnevni izdajalec je umrl 1950.
Oblasti so Frankove odkrile 4. avgusta 1944. Ana je 1945. umrla v taborišču Bergen-Belsen, in sicer za tifusom. Stara je bila 15 let. Dnevnik je preživel po zaslugi Giesove, ki je zvezek izročila Ottu Franku, ta pa ga je dve leti pozneje objavil. Knjiga je prevedena v več kot 55 jezikov.
