Knjigo o domnevnih izdajalcih družine Frank umaknili
Zanesljivega odgovora na vprašanje, kdo je izdal Ano Frank in njeno družino, še ni, zato so navedbe v knjigi pisateljice Rosemary Sullivan in upokojenega agenta FBI Vincea Pankoka, ki je izšla januarja letos, preuranjene in nepremišljene. Tako je sklenila nizozemska založba Ambo Anthos, ki je že februarja sklenila ustaviti nadaljnji tisk dela, ki je dvignilo veliko prahu, zdaj pa so knjigo celo umaknili s polic.
Dvomov o teoriji, da je judovski notar Arnold van den Bergh, ki naj bi bil pri nacistih dobro zapisan zaradi pomoči pri prepisu lastništva judovskih umetnin, izdal Frankove, je preprosto preveč, da bi lahko poročali o odkritju, so takoj po izidu dela opozarjali strokovnjaki. Kot smo že poročali, je bil van den Bergh član judovskega odbora v Amsterdamu in naj bi imel dostop do podatkov o skrivališčih judovskih družin, a zgodovinarji zdaj ocenjujejo, da morda le ni razpolagal z omenjenimi naslovi.
Da je torej prav on izdal Frankove, zato da bi obvaroval sebe, ženo in tri hčerke, ni mogoče trditi z gotovostjo, čeprav so nanj kazale tudi druge okoliščine. Na njegovo identiteto je nekoč namignil tudi Otto Frank, edini iz družine, ki je preživel holokavst in je po vojni objavil hčerkin dnevnik, prejel pa naj bi tudi anonimno sporočilo z imenom izdajalca. Da ve, kdo je izdal družino, je trdila tudi Miep Gies, ena od tajnic v podjetju s prizidkom v Amsterdamu, v katerem so se skrivali Judje. Na enem od poznejših predavanj v ZDA je povedala, da je izdajalec umrl že pred letom 1960; van den Bergh je umrl 1950., za rakom.
A kljub temu trdnih dokazov, ki bi prst uperili neposredno v notarja, ni, ob navedbah pa je na noge skočila njegova vnukinja, razburil se je tudi Evropski judovski kongres, zato je nizozemski založnik knjigo umaknil s polic in se opravičil vsem, ki jih je delo morebiti prizadelo, ni pa še jasno, ali bo tudi založba HarperCollins umaknila angleško izdajo. Spomnimo, oblasti so Frankove odkrile 4. avgusta 1944.
1944.
so oblasti odkrile skrivališče Frankovih.
Ana je 1945. umrla v taborišču Bergen-Belsen, stara je bila komaj 15 let. Dnevnik je preživel po zaslugi Giesove, ki je zvezek izročila Ottu Franku, ta pa ga je dve leti pozneje objavil. Knjiga je prevedena v več kot 55 jezikov.
