Ko EU tožijo njeni proizvajalci
Več znanih avtomobilskih proizvajalcev, med njimi Tesla, BMW in Mercedes-Benz, je sprožilo pravne postopke proti Evropski uniji glede t. i. kazenskih carin, ki jih je lani jeseni uvedla na električna vozila, izdelana na Kitajskem.
Seveda EU tožijo tudi kitajski proizvajalci: ti postopek vodijo še pred Svetovno trgovinsko organizacijo.
Kazenske carine
Tožbe, ki so jih BMW, Mercedes in Tesla nedavno vložili na sodišče EU, sledijo odločitvi o uvedbi posebnih dajatev za električne avtomobile iz Kitajske, ki so začele veljati konec oktobra. Te se razlikujejo glede na proizvajalca, pri čemer ima na primer kitajski Shanghai Automotive Industry Corporation (SAIC) najvišjo, 35-odstotno carino, Geely in BYD 19-odstotno, za Tesline avtomobile, izdelane na Kitajskem, znaša 8 odstotkov, za znamko BMW pa 21 odstotkov.
To je nekakšen kazenski dodatek k 10-odstotni carini, ki že velja za uvoz. EU ga utemeljuje z ugotovitvijo po lastni preiskavi, da Kitajska z namenom spodkopavanja cen sistematično subvencionira tamkajšnjo industrijo električnih avtomobilov in baterij, s čimer proizvajalcem omogoča, da ponujajo nižje cene v primerjavi s proizvajalci v Evropi, cilj EU pa je po njenih navedbah izenačiti konkurenčne pogoje.
Puščica je bila vsaj v medijih usmerjena predvsem proti kitajskim znamkam (»ukrepi proti poplavi poceni kitajskih električnih avtomobilov«), a se je kmalu pokazalo, da so dodatne carine zadele tudi evropske proizvajalce in Teslo, seveda le za tista električna vozila, ki jih izdelujejo na Kitajskem.
Kitajska rast se je ustavila
Ne vemo, ali je to le posledica kazenskih carin ali tudi ohlajanja trga električnih avtomobilov v Evropi, a po petih letih se je lani rast prodaje kitajskih proizvajalcev teh avtomobilov ustavila. Kitajske blagovne znamke z doslej najuspešnejšo MG (SAIC) na čelu so po podatkih avtomobilskega raziskovalca Dataforce, ki jih povzema Bloomberg, lani ustvarile za 3,5 odstotka manjšo prodajo, skupno so kitajski proizvajalci električnih avtomobilov (med drugim BYD in Xpeng) imeli 8,5-odstotni tržni delež.
Udarec tudi za Evropo
BMW in drugi nemški proizvajalci so izrazili zaskrbljenost, da bi kazenske carine lahko omejile razpoložljivost električnih vozil za stranke v Evropi in ovirale prehod na bolj trajnostne prevozne rešitve. Verjetno pa nemško avtomobilsko industrijo najbolj skrbijo morebitni kitajski povračilni ukrepi, saj je Kitajska pomemben trg za nemški izvoz avtomobilov. Ni skrivnost, da so v minulih letih tam prodali zelo veliko avtomobilov in z njimi ustvarili precej dobička. Lani jim je prav tam prodaja opazno upadla, kar si lahko razlagamo s tem, da Kitajci sami izdelujejo vse boljše avtomobile, lahko pa se odvračajo od Nemcev zato, ker pač slišijo novice o kazenskih carinah za kitajske električne avtomobile v Evropi.
Kot rečeno, EU zaradi carin tožijo tudi kitajska podjetja, menda prek svoje gospodarske zbornice. Nismo zasledili, kako vsi navedeni dejansko utemeljujejo tožbe, je pa bruseljski medij Politico navedel tiskovnega predstavnika Evropske komisije Olofa Gilla, ki je dejal: »Pripravljeni smo. Mi v EU smo klub, ki temelji na pravilih. Če nas hočejo pripeljati pred sodišče, nas lahko pripeljejo pred sodišče.« Sodna obravnava naj bi se začela čez dva meseca.
Ob koncu še enkrat ponovimo, da kazenske carine veljajo le za električne avtomobile, izdelane na Kitajskem, ne pa tudi za druge tipe pogonov. Ne veljajo npr. za hibride, priključne hibride in podaljševalnike dosega, na tem področju pa so Kitajci prav tako zelo agresivni.
Nemško avtomobilsko industrijo verjetno najbolj skrbijo morebitni kitajski povračilni ukrepi.
