Ko rajši prodaš manj avtomobilov
Eden od dveh velikih evropskih avtomobilskih koncernov, Stellantis, razmišlja o zmanjšanju proizvodnje avtomobilov z motorjem na notranje zgorevanje, da bi izpolnil cilj bistveno manjših izpustov ogljikovega dioksida, ki so predpisani za prihodnje leto. To se dogaja zatem, ko je izvršni direktor Carlos Tavares nedavno zatrdil, da podjetje, drugače kot nekateri tekmeci, nasprotuje kakršnim koli sprostitvam ali odlogom pri spremembah emisijskih pravil, češ da jih bodo oni izpolnili in da jim za to ne bo treba plačati kazni. Kot je znano, v Evropski uniji prihodnje leto začne veljati obveza, da povprečna emisija CO2 v prodanih avtomobilih ne sme presegati 95 g/km. To je precejšnje zmanjšanje od še letos dovoljenih 106 g/km.
95 g/km CO2 ne bo smela presegati povprečna emisija CO2.
Novoimenovani evropski operativni direktor skupine Stellantis Jean-Philippe Imparato (prej je vodil znamko Alfa Romeo) je po pisanju več zahodnih avtomobilskih medijev izjavil, da bo moral Stellantis prihodnje leto podvojiti delež električnih avtomobilov na 24 odstotkov celotne prodaje, da bi dosegel zahtevano mejo. Če pa bo povpraševanje ostalo na sedanji ravni, je zanje edini način, da dosežejo cilj in se izognejo plačilu globe, zmanjšanje proizvodnje vozil na klasični pogon.
Možne rešitve
Pravila EU določajo, da mora proizvajalec, ki bo zahtevo presegel, plačati zajetno denarno kazen (95 evrov za preseženi gram pri prodanem vozilu), bilanco CO2 si lahko popravi tudi tako, da kupi emisijske odpustke pri proizvajalcih, ki s tem nimajo težav, kot je Tesla. Tretja možnost je zmanjšanje proizvodnje modelov z motorjem na notranje zgorevanje, če se pač povpraševanje po električnih vozilih ne bo povečalo. Stellantis očitno razmišlja v zadnji smeri, saj naj bi Imparato izjavil, da bi se krčenje proizvodnje modelov z notranjim zgorevanjem pri njih lahko začelo že 1. novembra, in potrdil, da je njegova prva naloga uskladiti proizvodnjo za vozila, ki bodo prodana v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Izpust CO2 se zmanjša z večjo prodajo električnih modelov, to pa je težko doseči hitro.
Ob tem omenimo podatek, da je bil že v nedavno objavljeni septembrski avtomobilski prodaji prav Stellantis tisti, ki se mu je celotna prodaja v Evropi najbolj zmanjšala – za 26 odstotkov. Imparato ni bil bolj konkreten, na katerih evropskih trgih bi morebiti zmanjšali prodajo bencinskih in dizelskih avtomobilov, če že, bi za ustrezen učinek to morali storiti v kaki od večjih držav, kjer so njihove prodajne količine velike.
Je pa vse skupaj precej zapleteno, vsaj nam se zdi tako. V Italiji ima Stellantis pomembne tovarne avtomobilov znamk Fiat, Alfa Romeo, Jeep, toda tamkajšnje proizvodne količine so bile že doslej daleč od načrtovanih. V tovarni v Pomiglianu d'Arcu so nedavno prekinili proizvodnjo klasično gnanega »starega« fiata pande, kar bi sodilo v zgornji scenarij. Vendar so prekinili tudi proizvodnjo električnega fiata 500 v tovarni Mirafiori v Torinu, za katerega bi si mislili, da ga potrebujejo za manjše emisije. A se ne prodaja dobro, je predrag.
Stellantis si po drugi strani poskuša pomagati z mešano družbo s kitajskim podjetjem Leapmotor, v Evropi začenja prodajati dva električna modela, še posebej stavijo na malega leapmotorja T03, zraven je še en malce večji športni terenec na elektriko. Kot je razumeti, naj bi se vse to štelo v Stellantisove prodajne in emisijske številke.
