SVET V 2020

Konec leta, ko smo se zamerili Hrvatom in pričakovali konec sveta

Pričakovali smo konec sveta, a ga ni bilo. Zamerili smo se Hrvatom, ko smo jih uvrstili na rumeni in rdeči seznam, ter z radovednostjo čakali, kaj se bo zgodilo z Melanio in Donaldom Trumpom.
Fotografija: Pogled na hrvaški zemljevid, ki smo mu bili leta 2020 pogosto priče. FOTO: Tomi Lombar, Delo, Pixabay
Odpri galerijo
Pogled na hrvaški zemljevid, ki smo mu bili leta 2020 pogosto priče. FOTO: Tomi Lombar, Delo, Pixabay

Za nami je leto, ki si ga bomo gotovo za vedno zapomnili, pa čeprav bi ga v resnici najraje čim prej pozabili. Zaznamoval ga je izbruh novega koronavirusa, ki je dobesedno pokoril svet. A čeprav smo vsak dan poročali o koronavirusu in situaciji v svetu, so vas močno pritegnile tudi druge teme. Poleg napovedi o koncu sveta so veliko pozornosti poželi dogajanje pri naših južnih sosedih in novice o Melanii Trump.  

V rubriki svet je bil daleč najbolj brani članek o koncu sveta, ki bi se moral zgoditi 21. decembra, ko sta si bila Jupiter in Saturn bliže kot kadar koli. Teoretiki zarot so dejali, da so napačno tolmačili majevske napovedi in trdili, da bo Zemlja vstopila v novo obdobje, v Sončev maksimum, po interakciji z veliko črno luknjo pa bo prišlo do trka s planetom Nibiru. Čeprav se je večina posmehovala tej teoriji, je pri mnogih vladala prava panika, a kot kaže, brez razloga. 'Sodni dan' smo preživeli.
Jupiter in Saturn blizu kot že dolgo ne. FOTO: Borja Suarez, Reuters
Jupiter in Saturn blizu kot že dolgo ne. FOTO: Borja Suarez, Reuters


Izjemno veliko pozornosti je v Sloveniji pritegnila letošnja bitka za ameriškega predsednika, kar ni nič čudnega, saj se je za vnovični mandat meril najslavnejši slovenski zet. A slab mesec pred izborom smo poročali o tem, da je Donald Trump zbolel za novim koronavirusom, ki pa v tistem trenutku ni bil njegova največja težava. Melania že pakira kovčke? Trumpu lahko pomaga le še čudež, tako se je glasi članek, v katerem smo napovedali, da je bila predsedniška bitka odločena še pred volitvami.

Kaj se je dogajalo z Melanio? FOTO: Jonathan Ernst, Reuters
Kaj se je dogajalo z Melanio? FOTO: Jonathan Ernst, Reuters


Hrvaška in slovenski dopustniki


Glede na to, da je bil letos marsikdo za svoj dopust pri južnih sosedih prikrajšan, ni nič čudnega, da smo od začetka poletja pa vse tja do jeseni spremljali, kaj se pri njih dogaja. Sprejetih je bilo veliko pravil za vstop v Hrvaško, številna so se tudi spreminjala. Večkrat so se znašli na rdečih seznamih, napovedovali so jim pravo katastrofo. Slovence je zelo pretresla novica o rekordnem številu okuženih na Krku, kjer ima mnogo Slovencev svoje nepremičnine.

Ker so številne države sprejele strožje ukrepe in prepovedale prosto prehajanje meje, so bili Hrvati izjemno razočarani in prizadeti, ko jih je Slovenija uvrstila na rumeni seznam. Ker se situacija pri Hrvatih ni umirila, so Avstrijci svoje državljane pozvali, naj se vrnejo v domovino. Podobno sporočilo je slovenskim državljanom namenil tudi takratni minister Tomaž Gantar, kar je Hrvate ujezilo. »Kmalu nas bodo klicali k njim na smučanje, a bomo razglasili strožje ukrepe,« je besno dejal hrvaški direktor za javno zdravje.

Izročanje karantenskih odločb na mejnem prehodu Obrežje, 19. 8. 2020. FOTO: Voranc Vogel
Izročanje karantenskih odločb na mejnem prehodu Obrežje, 19. 8. 2020. FOTO: Voranc Vogel


Slovensko javnost so pretresale tudi napovedi nemške kanclerke Angele Merkel ob začetku epidemije. Marca je namreč dejala, da bi se lahko okužilo do 60 milijonov ljudi v Nemčiji.

Precej apokaliptična je bila tudi napoved Big Thinka, ki je napovedal, da bo, če se bo temperatura ozračja dvignila za štiri stopinje, prišlo do hudih sprememb. Napovedali so celo, da Slovenije ne bo več.  

V svetovni javnosti in pri nas pa je močno odmevala tudi objava pretresljive fotografije, ki je nastala tik pred strašno eksplozijo v Bejrutu. Na fotografiji so gasilci, ki so kot prvi prihiteli na prizorišče gasit požar, a so kmalu po nastanku te fotografije umrli. Odjeknila je namreč strašna eksplozija v pristanišču, ki je razdejala pol Bejruta, umrlo je več kot sto ljudi, več tisoč oseb je bilo poškodovanih, več kot dvesto tisoč ljudi pa je izgubilo streho nad glavo. 
 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije