Kotorska mafijska klana v brutalni vojni

Pred dnevi so nekateri balkanski mediji objavili vest, da je bil v švedski prestolnici Stockholm ubit Saša Todorović, večkrat obtoženi kriminalec ter vezni člen med črnogorskim in švedskim podzemljem, ki ga večinoma obvladujejo kriminalne združbe z Balkana. Ustrelili so ga v glavo pred trgovino, kamor se je namenil v družbi žene in otroka. Švedska policija je imela z njim že večkrat opravka, pred štirimi leti je bil za rešetkami zaradi posedovanja nelegalnega orožja, sicer pa njegovo ime povezujejo zlasti s tihotapljenjem in nelegalno trgovino z mamili. Uboj nekega kriminalca, ki živi na daljnem severu, najverjetneje ne bi bil toliko zanimiv, če ne bi šlo, kot trdijo nekateri balkanski mediji, za novo žrtev brutalne vojne, ki jo že od leta 2014 bijeta mafijska klana iz črnogorskega Kotorja in je do zdaj po nekaterih ocenah zahtevala blizu 50 žrtev.

Obračun pri Figlmüllerju

To ni bilo prvič, da je vojna med dvema kriminalnima združbama, ki pretresa balkansko podzemlje, segla čez meje Balkana. Nekateri menijo, da se Balkan začne pravzaprav na Dunaju, zato je avstrijska javnost decembra lani z zanimanjem prebirala zapise o uboju Vladimirja Roganovića v dunajski pasaži Wollzeile, kjer je najbolj znana restavracija z dunajskimi zrezki Figlmüller. V Roganovića, ki je skupaj s Stefanom Vilotijevićem in še enim znancem odhajal iz restavracije, so neznanci izstrelili deset nabojev in ga ubili, Vilotijevića težje ranili, medtem ko je tretjemu članu omizja pri Figlmüllerju uspelo pobegniti nepoškodovanemu.

Pozneje so srbski mediji namigovali, da je bil tretji človek dotični Gidra iz Medaka – tako je namreč znan v podzemlju –, ki je na Dunaj prišel s ponarejenim hrvaškim potnim listom. Avstrijska policija ga je pozneje ujela in posumila, da bi bil lahko Gidra človek, ki je napadalcu pokazal, koga mora ubiti, saj je čudno, da je ob toliko strelih ostal čil in zdrav. Vladimir Roganović je bil doma iz Herceg Novega in naj bi bil poslovno povezan s kavaškim klanom, enim od obeh, ki sta si v laseh. Prav pripadniki drugega, škaljarskega klana, naj bi naročili in izpeljali Roganovićevo likvidacijo.

Razkol

Do leta 2014 je v Kotorju obstajala samo ena kriminalna združba, znana pod imenom kotorski klan in je bila ena od sedmih večjih kriminalnih združb, ki delujejo v Črni gori. Med njimi je v Sloveniji vsekakor najbolj znana združba balkanskega kralja kokaina Darka Šarića iz operacije Balkanski bojevnik. Tudi fantje iz Kotorja so švercali mamila. Ker je precej Kotorčanov pomorcev, transport mamil, zlasti kokaina in heroina, v Evropo ni bil večji problem. Klan je imel veliko denarja in je nekaj pomenil v balkanskem pa tudi evropskem podzemlju. Potem se je leta 2014 zgodil razkol.

Iz stanovanja v španski Valencii, ki je pripadalo članu kotorske mafije Goranu Radomanu, je izginilo 200 kilogramov kokaina. Radoman je bil tedaj zaradi prometne nesreče zaprt na Kubi, a v zaporu ni zdržal prav dolgo. Kot so namigovali srbski in črnogorski mediji, naj bi zanj na prošnjo nekega znanega srbskega poslovneža pri kubanskih oblasteh posredoval celo argentinski nogometni zvezdnik Diego Maradona. Ko se je Radoman vrnil v Španijo, kokaina ni bilo več v njegovem stanovanju. Kdo je mamilo vzel, se ne ve, srbski dnevnik Kurir je tedaj namigoval, češ da ga je vzel eden od Radomanovih sodelavcev, ki ni bil zadovoljen z načinom in višino plačila, ki ga je dobil za opravljeno delo. V kotorskem klanu so izbruhnili prepiri, pojavila so se sumničenja, kriminalna združba pa je razpadla na dva dela. Prvi se je poimenoval po kotorski četrti Škaljari, ki je blizu starega dela mesta, nekateri so ga zaradi dogodkov, ki bodo sledili, poimenovali kar balkanski Palermo, drugi pa po naselju Kavač, ki je na drugi strani predora v Kotorju.
Uboji se vrstijo
Vojna med klanoma se je začela šele februarja 2015, ko je bil v podzemni garaži v Novem Beogradu ubit prav Goran Radoman. Neznani napadalec je vanj izstrelil 25 nabojev, tako da Radoman, ki ga štejejo za prvo žrtev vojne med kotorskima mafijskima klanoma, ni imel nobene možnosti. Po njem, ki je pripadal škaljarski veji klana, so novi sovražniki iz kavaške skupine z ročno granato ubili še njegovega najboljšega prijatelja Milana Vujotića. Od takrat se med nekdanjimi partnerji odvija neizprosen boj po načelu zob za zob. V Kotorju, Budvi in Podgorici je bilo ubitih več pripadnikov črnogorskega podzemlja. Če že sami ne sodelujejo pri eksekucijah nasprotnikov, najemajo poklicne morilce, ki uporabljajo vsemogoča orožja. Od ostrostrelskih pušk do bomb in revolverjev.

Poznavalci razmer pravijo, da te vojne ne bi bilo, če bi policija oziroma varnostni organi bolj učinkovito opravljali svoj posel, ne pa da so na začetku samo opazovali, kako se razplamteva boj med klanoma. Analitiki podzemlja v Črni gori pravijo, da je to posledica svojevrstne povezave med mafijo, policijo, sodišči in politiko, ki je dolgo dopuščala, da so kriminalci delali, kar so hoteli. Črna gora je poleg tihotapljenja cigaret postala glavna uvozna luka za mamila, ki prihajajo z ladjami v Bar, Kotor in Budvo. Kriminalci so dobili denar in moč.

Oblast se le prebudi

Spopad se je iz Kotorja razširil na druge zločinske tolpe, ki so se postavljale na eno ali drugo stran. In varnostni organi so prepustili klanom, da obračunavajo med seboj. Šele lani so začeli v specialnem državnem tožilstvu Črne gore s posebnimi akcijami preiskovati nepremičnine in zasegati premoženje kriminalcev. Gre za premoženje v vrednosti najmanj 27 milijonov evrov.

Akcijo so oblasti začele po lanskem strelskem obračunu sprtih strani v Podgorici, ko je življenje izgubil naključni gost, ki je sedel v enem izmed lokalov, ko so pripadniki enega klana napadli pripadnike sovražnega. Po tem dogodku se je na izredni in nujni seji sestal celo svet za nacionalno varnost Črne gore in padla je odločitev o organiziranju specializiranih skupin za boj proti organiziranemu kriminalu. A za to je morda že prepozno, saj so kriminalci vedno korak pred oblastmi. V Kotorju krožijo govorice, da je to najbolj nadzorovano mesto na svetu z videokamerami, a ne s tistimi, ki jih uporablja policija, temveč s tistimi, ki jih nadzira mafija.

Za Beograd

Vojna se je sčasoma iz Črne gore preselila v Srbijo, kjer je bil po ocenah nekaterih srbskih časopisov ključen uboj vodje Grobarov, navijačev beograjskega nogometnega kluba Partizan in znanega dilerja z mamili Aleksandra Stankovića, bolj znanega po vzdevku Sale Mutavi. Ta uboj je bil baje povezan z neplačano pošiljko kokaina enemu od kotorskih klanov, je pa vsekakor del vojne obeh klanov, kajti tudi srbske zločinske druščine, kot je denimo banda znanega Luke Bojovića, so imele tesne povezave s kriminalci v Kotorju in na sploh Črni gori. V srbskem glavnem mestu so zatočišče našli predvsem člani združbe iz Škaljarjev, ki naj bi zakrivili začetek vojne. Škaljarski klan sestavljajo večinoma pripadniki mlajše generacije, ki ne priznavajo avtoritet, pravijo poznavalci dogajanja. So nekoliko slabše organizirani in manj številni kot konkurenčni kavaški klan, tudi finančno so nekoliko šibkejši, a veljajo za veliko bolj nevarne, nasilne in brezkompromisne. Iz Črne gore so se umaknili tudi zato, ker so bili veliko bolj pod drobnogledom policije kot konkurenti.

Mnogi v Črni gori in Srbiji so mislili, da se bo vojna po lanskem septembru in decembru, ko so v Turčiji aretirali vodjo škaljarskega klana Jovico Vukotića in v Pragi šefa kavaškega klana Slobodana Kašćelana, malce unesla, a se ni. Očitno so zadeve postale neobvladljive in se bo izpolnila zaobljuba Kašćelana, ki je leta 2016 sicer preživel strelski napad v Novem Sadu, da bo naredil vse, kar je v njegovi moći, da člane škaljarskega klana iztrebi do zadnjega. Tako so pozno spomladi letos pred hišo v Kotorju ubili Veska Vukotića, očeta vodje Škaljarjev Jovice Vukotića. In kot smo omenili že na začetku, tudi nasprotna stran ni sedela križem rok in so na Švedskem likvidirali Sašo Todorovića, za katerega je veljalo, da je bil veliki prijatelj Slobodana Kašćelana.