TAJSKA
Kralj štiri otroke in ženo izgnal iz domovine
Tajski kralj jo je leta 1996 obtožil nezvestobe. Pred poroko je bila 15 let njegova ljubica.
Odpri galerijo
Maha Vadžiralongkorn ima skupno sedem otrok. FOTO: Damir Sagolj/Reuters
Medtem ko tajski kralj Maha Vadžiralongkorn uživa v bogastvu, ki je ocenjeno na dobrih 25 milijard evrov, pa eden njegovih otrok životari in se za nameček še bori s hudo boleznijo. Čakrivat Vivičaravongse je kraljev četrti od skupno sedmih otrok, skupaj z mamo Surijane in tremi brati pa je bil leta 1996 izgnan iz domovine.
To se je zgodilo, ker je kralj Vadžiralongkorn Čakrivatovo mamo obtožil nezvestobe, se od nje ločil ter vsem štirim tudi odvzel plemiške nazive. Nihče od izgnancev ni več videl niti centa kraljevega bogastva. Družina se je ustalila v New Yorku, tam so se poskusili znajti po svojih najboljših močeh. Poleg tega 37-letni Čakrivat boleha za redko gensko boleznijo nevrofibromatozo, zaradi katere mu po živčnem sistemu, tudi v možganih in hrbtenici, ves čas nastajajo novi tumorji. In prav njegova bolezen ga je menda spodbudila k temu, da je življenje posvetil medicini in humanitarni dejavnosti.
S svojimi sledilci na družabnih omrežjih Čakrivat tudi redno deli zdravstvene nasvete pa tudi svoje zdravstveno stanje in napredek pri premagovanju bolezni. Ker trenutno prestaja kemoterapijo, se je odločil spregovoriti o tem, kako zdravljenje prenaša. »Pričakoval sem, da bom tudi med kemoterapijo še naprej redno objavljal novice in nasvete, a zaradi stranskih učinkov je to zelo težko. Počutim se šibkega in utrujenega. Čeprav kemoterapija uniči celice v tumorju, pa uniči tudi dobre celice, in posledice so vse prej kot prijetne. Upam, da bom kmalu bolje in mi uspe napisati kaj več,« je sporočil.
Tri leta po tem, ko je bil z družino izgnan iz domovine, je takrat 15-letni Čakrivat skupaj z bratoma na tajske medije naslovil pismo, v katerem kralja, takrat je bil še princ, obtožujejo, da želi izbrisati vsakršen spomin nanje. »Oče naše mame nikdar ni ljubil niti je ni obravnaval kot svojo ženo. Imel jo je zgolj za strežbo in vsakič, ko si je našel novo ljubico, je mamo spodil od hiše,« so med drugim zapisali v pismu, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja čudežno izgubilo, v javnost je prišlo šele pred štirimi leti. Surijane je Vadžiralongkorna spoznala še kot najstnica in hitro postala njegova ljubica. Vlogo je obdržala dolgih 15 let, dokler ni končno postala kraljeva žena, druga od skupno štirih. Poleg treh sinov je Surijane kralju rodila še hčer, zdaj 33-letno Sirivanavari, ki pa jo je Vadžiralongkorn obdržal na Tajskem, tudi naziv princesa je lahko obdržala. Ponjo je prišel, ko je kot deklica obiskovala britansko osnovno šolo in tam tudi bivala v internatu.
»Devet let je bila stara naša sestra, ko je oče prišel ponjo in jo odpeljal domov, nato so v našo šolo, s sestro nismo obiskovali enake, ona je bila v dekliški, mi v deški, začela prihajati očetova pisma, v katerih je večkrat pojasnil, naj mu nehajo pošiljati položnice, saj za nas ne bo več plačeval šolnin. Prav tako smo morali na tajsko veleposlaništvo v Londonu odnesti svoje diplomatske potne liste. Ljudje, ki so delali za očeta, so nam dejali, da nas tajska javnost ne sprejema in da tam nismo več dobrodošli,« je še pisalo v pismu, ki so ga sestavili bratje, ki jim je leta 1997 uspelo dobiti politični azil v Združenih državah Amerike, kjer so skopaj z mamo tudi ostali.
Čakrivat Vivičaravongse je postal zdravnik, da bi pomagal drugim. FOTO: Facebook
To se je zgodilo, ker je kralj Vadžiralongkorn Čakrivatovo mamo obtožil nezvestobe, se od nje ločil ter vsem štirim tudi odvzel plemiške nazive. Nihče od izgnancev ni več videl niti centa kraljevega bogastva. Družina se je ustalila v New Yorku, tam so se poskusili znajti po svojih najboljših močeh. Poleg tega 37-letni Čakrivat boleha za redko gensko boleznijo nevrofibromatozo, zaradi katere mu po živčnem sistemu, tudi v možganih in hrbtenici, ves čas nastajajo novi tumorji. In prav njegova bolezen ga je menda spodbudila k temu, da je življenje posvetil medicini in humanitarni dejavnosti.
S svojimi sledilci na družabnih omrežjih Čakrivat tudi redno deli zdravstvene nasvete pa tudi svoje zdravstveno stanje in napredek pri premagovanju bolezni. Ker trenutno prestaja kemoterapijo, se je odločil spregovoriti o tem, kako zdravljenje prenaša. »Pričakoval sem, da bom tudi med kemoterapijo še naprej redno objavljal novice in nasvete, a zaradi stranskih učinkov je to zelo težko. Počutim se šibkega in utrujenega. Čeprav kemoterapija uniči celice v tumorju, pa uniči tudi dobre celice, in posledice so vse prej kot prijetne. Upam, da bom kmalu bolje in mi uspe napisati kaj več,« je sporočil.
Družina se je ustalila v New Yorku, kjer so se poskušali znajti po svojih najboljših močeh.
Tri leta po tem, ko je bil z družino izgnan iz domovine, je takrat 15-letni Čakrivat skupaj z bratoma na tajske medije naslovil pismo, v katerem kralja, takrat je bil še princ, obtožujejo, da želi izbrisati vsakršen spomin nanje. »Oče naše mame nikdar ni ljubil niti je ni obravnaval kot svojo ženo. Imel jo je zgolj za strežbo in vsakič, ko si je našel novo ljubico, je mamo spodil od hiše,« so med drugim zapisali v pismu, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja čudežno izgubilo, v javnost je prišlo šele pred štirimi leti. Surijane je Vadžiralongkorna spoznala še kot najstnica in hitro postala njegova ljubica. Vlogo je obdržala dolgih 15 let, dokler ni končno postala kraljeva žena, druga od skupno štirih. Poleg treh sinov je Surijane kralju rodila še hčer, zdaj 33-letno Sirivanavari, ki pa jo je Vadžiralongkorn obdržal na Tajskem, tudi naziv princesa je lahko obdržala. Ponjo je prišel, ko je kot deklica obiskovala britansko osnovno šolo in tam tudi bivala v internatu.
Ljudje, ki so delali za očeta, so nam dejali, da nas tajska javnost ne sprejema in da tam nismo več dobrodošli.
»Devet let je bila stara naša sestra, ko je oče prišel ponjo in jo odpeljal domov, nato so v našo šolo, s sestro nismo obiskovali enake, ona je bila v dekliški, mi v deški, začela prihajati očetova pisma, v katerih je večkrat pojasnil, naj mu nehajo pošiljati položnice, saj za nas ne bo več plačeval šolnin. Prav tako smo morali na tajsko veleposlaništvo v Londonu odnesti svoje diplomatske potne liste. Ljudje, ki so delali za očeta, so nam dejali, da nas tajska javnost ne sprejema in da tam nismo več dobrodošli,« je še pisalo v pismu, ki so ga sestavili bratje, ki jim je leta 1997 uspelo dobiti politični azil v Združenih državah Amerike, kjer so skopaj z mamo tudi ostali.
