Kraljica Bess strmoglavila brez padala

Po nedavni tragediji, ko je George Floyd umrl zaradi surovega policijskega posredovanja, so razmere v ZDA na vrelišču. Prizadevanje črnske populacije za dosego enakopravnosti je dobilo nov zagon, a medetnične napetosti ne gre gledati enostransko. Odgovornost je na obeh straneh: po eni mora družba omogočiti enakopraven razvoj vseh, po drugi pa si mora tudi vsaka skupnost prizadevati za lasten napredek na vseh področjih. Najslabše od vsega je čepeti v getu, ne storiti ničesar za izboljšanje lastnega položaja in za vse svoje neuspehe kriviti druge.

Bessie Coleman je to razumela do popolnosti. Rojena je bila kot eden izmed trinajstih otrok spolovinarja v Teksasu. Spolovinarji so bili revni črnci, ki so običajno od belskih lastnikov najeli zemljo, najemnino zanjo so plačevali s pridelkom bombaža: pol lastniku, pol obdelovalcu zemlje. Patent, ki je črnsko populacijo držal v brezupni revščini dolga desetletja.
Bessie Coleman, rojena leta 1892, je brezup in brezizhodnost še kako razumela. S svojo prirojeno trmo se je prebila skozi osnovno šolo. Kot nadarjena učenka se je s štipendijo prebila tudi skozi srednjo šolo in se vpisala na univerzo, a ji je revščina preprečila dokončanje študija. Preselila se je v Chicago in delala v frizerskem salonu. V vetrovnem mestu, kot rečejo Chicagu, se je zaljubila v letenje, ko je poslušala zgodbe pilotov, ki so se vračali iz prve svetovne vojne.
Nič je ni moglo ustaviti, čeprav je bil tedaj vpis na pilotsko šolo ženskam in črncem v ZDA onemogočen. Delala je od jutra do večera, vpisala se je na tečaj francoščine in se preselila v Francijo. Na tamkajšnjih letališčih je bil rasizem nekaj tujega, pomembno je bilo, kako letiš. In Bessie je to znala izjemno – 15. junija 1921 je šolanje končala in postala prva črnka s pilotsko licenco.


Vrnila se je v ZDA. Takrat je že vedela, kaj bo počela v življenju: nastopala bo na letalskih mitingih in si z izvajanjem akrobacij v zraku služila kruh. Vendar je bil to račun brez krčmarja. Vsa država je bila polna izkušenih in boljših pilotov, ki so se vračali iz prve svetovne vojne in so znali vse mogoče vragolije. Treba je bilo pridobiti nove izkušnje, zato se je Bessie leta 1922 vrnila na staro celino. Letela je v Franciji, na Nizozemskem in v Nemčiji ter se prebila med najboljše pilote. Po drugi vrnitvi v domovino je v ZDA znova zagnala pilotsko kariero – tokrat uspešno. V naslednjih letih je kot Queen Bess (kraljica Bess) zaslovela kot akrobatska pilotka od vzhodne do zahodne obale.

Postala pravi simbol pravičnega boja

Odprla je pilotsko šolo in postala glasna borka za pravice Afroameričanov. S svojim zgledom, ko je nastopala izključno na prireditvah, kjer je bil dostop omogočen vsem, je postala pravi simbol pravičnega boja. Bessie ni samo letela, ampak je opravljala vsa mogoča dela, da bi se dokopala do denarja za nakup lastnega letala. Leta 1926 so se ji sanje uresničile, saj je kupila letalo urtiss JN-4 (jenny), ki je bilo rabljeno in potrebno temeljite prenove. Tridesetega aprila 1926 je z mehanikom Williamom D. Willsom poletela na poskusni polet. Nekdo je v letalu pozabil kos orodja, ki se je med poletom premaknilo in blokiralo krmilo. Letalo je strmoglavilo, Bessie in mehanik pa nista imela nikakršne možnosti, saj sta bila v zraku brez padal.

Ob smrti je štela komaj 34 let in je postala simbol boja žensk in črnskega prebivalstva za svoje pravice. Za Bessie Coleman je pri nas slišal le redkokdo. Doma v ZDA pa je bistveno bolj znana in je simbol trdega dela in prizadevanj, da mlad človek izkoristi svoje življenje in v njem nekaj doseže.