Ledena 'pošast' se prebuja, grozi milijonom: »To bi bila popolna katastrofa za svet«
Satelitski podatki kažejo, da je morski led, ki obdaja Antarktiko, daleč pod katero koli prejšnjo zabeleženo ravnjo. To je zaskrbljujoče za območje, ki je nekoč bilo imuno na globalno segrevanje.
»To je tako daleč od vsega, kar smo kdaj videli, da je skoraj neverjetno,« pravi Walter Meier, ki spremlja gladino morskega ledu v Nasinem nacionalnem centru za podatke o snegu in ledu.
Brez ledu, ki hladi planet, bi se lahko Antarktika iz Zemljinega hladilnika spremenila v radiator, še opozarjajo.
Nestabilna Antarktika bi lahko povzročila daljnosežne posledice, opozarjajo polarni strokovnjaki. Množično širjenje ledu na Antarktiki namreč uravnava temperaturo planeta, saj bela površina odbija sončno energijo nazaj v ozračje in tudi hladi vodo pod celino in okoli nje. Brez vsega tega ledu, ki hladi planet, bi se lahko Antarktika iz Zemljinega hladilnika spremenila v radiator, še opozarjajo.
Led, ki plava na površini Antarktičnega oceana, zdaj meri manj kot 17 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je 1,5 milijona kvadratnih kilometrov morskega ledu manj od septembrskega povprečja in precej pod prejšnjimi zimskimi rekordi. Gre za približno petkrat večje območje od celotnega Britanskega otočja, poroča BBC.
To bi bila popolna katastrofa za svet
Nekateri znanstveniki vztrajajo, da je nizek morski led merilo, ki ga je treba opazovati v letu, v katerem je bilo podrtih več rekordov svetovne vročine in temperature oceanov. »Vidimo lahko, koliko bolj je vse skupaj ranljivo,« pravi Robbie Mallet z Univerze v Manitobi, ki ima sedež na Antarktiki. Caroline Holmes pa pojasnjuje, da bi polni vpliv krčenja morskega ledu lahko postal očiten, ko se sezona pomika v poletje, ko se odpre potencial za neustavljivo zaprto zanko taljenja ledu. Ker vedno več morskega ledu izginja, odprta območja oceana ostajajo izpostavljena in absorbirajo sončno svetlobo, namesto da bi jo odbijala, segrevajo morsko vodo in posledično talijo še večje količine ledu. Znanstveniki temu pravijo učinek ledenega albeda (albedo je merilo površinskega odboja svetlobe, op.a.). To bi lahko privedlo do dodatnega segrevanja planeta in zmotilo običajno vlogo Antarktike kot regulatorja globalnih temperatur. Vprašanje je, pravi Martin Siegert, glaciolog z univerze v Exeterju, ali bomo zbudili 'pošast' Antarktike. To bi bila »popolna katastrofa za svet,« pravi.
Led, ki plava na površini Antarktičnega oceana, zdaj meri manj kot 17 milijonov kvadratnih kilometrov.
Obstajajo znaki, da je to, kar se že dogaja z antarktičnimi ledenimi ploščami, v najslabšem možnem razponu od napovedanega, poudarja Anna Hogg z Univerze v Leedsu. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je izguba kopenskega ledu z Antarktike prispevala k dvigu morske gladine za 7,3 mm. In celo skromno povišanje morske gladine lahko povzroči nevarne nevihte, ki lahko uničijo obalne skupnosti. Če bi se znatne količine kopenskega ledu na Antarktiki začele topiti, bi bile posledice za milijone ljudi po vsem svetu katastrofalne.
