Leto 2022: Putinu ni uspelo z Veliko Rusijo, svet izbiral med hrano in gretjem (FOTO)
Leto 2022 je bilo kot nobeno drugo. Gospodarski, okoljski in geopolitični pretresi so zaznamovali zadnjih 12 mesecev. Vse to se je dogajalo v letu smrti britanske kraljice Elizabete II., ruske invazije na Ukrajino in vsesplošne draginje, rekordnih cen in inflacije.
Putin želi Veliko Rusijo
Rusija je februarja napadla Ukrajino, kar je povzročilo svetovno krizo pri hrani in energiji ter razselitev milijonov ljudi. Konec leta 2021 so Američani in Britanci začeli opozarjati, da bo Vladimir Putin napadel Ukrajino. Mnogi evropski voditelji, vključno z ukrajinskim predsednikom Volodomirjem Zelenskim, so zavrnili idejo o vojni.
Toda 24. februarja 2022 je Rusija začela posebno vojaško operacijo, za katero je dejala, da je potrebna zaradi demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine. Na presenečenje Kremlja in večine vojaških strokovnjakov je Ukrajina zdržala napad in nato začela vračati udarce.
Moskva je opustila svoj poskus zavzetja Kijeva in se preusmerila na zavzetje regije Donbas v vzhodni Ukrajini. Septembra so Ukrajinci sprožili protiofenzivo, s katero so osvobodili severovzhodno mesto Harkov. Šest tednov pozneje so ruske sile zapustile jugovzhodno mesto Herson, kar je spodbudilo špekulacije, da bi si Ukrajina morda prizadevala za povrnitev Krima, ki ga je Rusija zasedla leta 2014. Ruska invazija je razkrila pomembne geopolitične delitve.
Zahodne države so se zbrale za Kijevom. Kitajska z večino držav na globalnem jugu tega ni storila kljub vztrajanju, da so državne meje nedotaknjene. Ko se leto 2022 končuje, je prekinitev ognja malo verjetna. Rusija je napadala kritično ukrajinsko infrastrukturo v upanju, da bo zima naredila tisto, česar ruska vojska ni mogla, torej zlomila voljo Ukrajine.
Inflacija v nebo, izbira med hrano ali toploto
Inflacija je bila leta 2022 v državah po vsem svetu nenavadno visoka. Zvišanje cen v ZDA je junija doseglo vrh pri več kot 9,1 odstotka, v Združenem kraljestvu pa oktobra pri 11,1.
To je povzročilo krizo na področju življenjskih stroškov, pri čemer so bile številne družine, tudi v nekaterih najbogatejših državah na svetu, to zimo prisiljene izbirati med prehrano ali ogrevanjem. V zadnjih štirih desetletjih je svet živel v okolju z nizko inflacijo. Ekonomiste je nekaj časa skrbelo, da so stopnje inflacije upadle prenizko in bi lahko sprožile katastrofalno deflacijsko spiralo. Tej nevarnosti so se izognili, vendar je leta 2022 inflacija po vsem svetu narasla. Na skoke cen je vplivala kombinacija težav s povpraševanjem in ponudbo.
Na strani povpraševanja so leta vladne denarne politike v kombinaciji s poplavo državne porabe za preprečitev gospodarskega zloma med pandemijo v žepe potrošnikov vložila več denarja. Na strani ponudbe sta najprej covid in nato ruska invazija na Ukrajino prekinila svetovne dobavne verige, kar je povzročilo pomanjkanje široke palete blaga. Težava je v tem, da je glavno zdravilo proti inflaciji dvig obrestnih mer, vendar pa to le malo pomaga pri reševanju motenj v dobavni verigi in lahko sproži recesijo. Ameriška centralna banka in druge centralne banke upajo, da bodo poskrbele za mehak pristanek. Tudi če jim uspe, višje obrestne mere že ustvarjajo dolžniško krizo za številne revne države.
Podnebje vrača udarec
Podnebne spremembe so povzročile številne rekordne temperature po vsem svetu. Od taljenja vzletno-pristajalnih stez do uničujočih gozdnih požarov, nobena država ni bila varna pred ekstremnimi ravnmi vročine. Letošnje poletje je povzročilo najhujšo sušo v Evropi v zadnjih 500 letih, na dveh tretjinah celine pa so se vrstila opozorilo zaradi ekstremne vročine. Na Kitajskem so bile tovarne avgusta prisiljene zapreti svoja vrata zaradi zmanjšane gladine vode v porečju reke Jangce, kar je zmanjšalo proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah. V poplavah v Pakistanu od junija do avgusta je umrlo 1.400 ljudi. Povzročile so približno 30 milijard dolarjev škode, saj je odneslo hiše, pridelke in ključno infrastrukturo. Jugovzhod ZDA je prestal rekordno sušo, ki je zmanjšala vodne zaloge, kot je jezero Mead, in zmanjšala pridelek poljščin. Na drugi strani države je orkan Ian pustošil na Floridi. Medvladni forum Združenih narodov za podnebne spremembe je aprila opozoril, da bodo posledice podnebnih sprememb kmalu postale nepopravljive. V razpravi o podnebnih spremembah pa je bilo vseeno nekaj svetlih točk. Avgusta je ameriški kongres sprejel in predsednik Joe Biden podpisal zakon o zmanjševanju inflacije, ki je bil napovedan kot najpomembnejši korak doslej za zmanjšanje emisij plinov, ki lovijo toploto in povzročajo podnebne spremembe. Podobno so znanstveniki ustvarili tehnološki napredek, ki bi lahko nekega dne človeštvo odvrnil od fosilnih goriv. Toda na splošno je ukrepanje še naprej zaostajalo. Srečanje COP27 v Šarm el Šejku v Egiptu se je končalo s sporazumom o izgubah in škodi, ki bo teoretično vodil bogate države do nadomestila revnim državam, ki so jih prizadele podnebne spremembe. Toda pri zmanjševanju emisij ni bilo nobenega preboja. Namesto tega se je delež ogljikovega dioksida v ozračju leta 2022 še naprej povečeval.
Nova revolucija v Iranu
Režime, ki so nastali iz protestov, lahko na takšen način tudi zrušijo. Ta misel preganja voditelje Islamske republike Iran, ki so leta 2022 videli največji izziv za svojo vladavino, odkar so prišli na oblast leta 1979. Protesti so se začeli septembra, ko je »moralna policija« v Teheranu aretirala Mahso Amini, ker si ni pravilno pokrila las. Umrla je v policijskem pridržanju. Ko je novica dosegla njeno rojstno mesto Saghez v severozahodnem Iranu, se je zbralo na stotine ljudi, da bi obsodili njeno smrt in iransko slabo ravnanje z ženskami.
Protesti so se hitro razširili po vsej državi, Iranci so tako korakali pod sloganom Ženske, življenje, svoboda!. Iranski voditelji so ZDA in Izrael krivili za načrtovanje protestov, čeprav so bile gonilne sile vladna politična represija, korupcija in slabo upravljanje gospodarstva. Vlada je poskušala proteste zadušiti s silo.
Do decembra so iranske varnostne sile na ulicah ubile kar 450 protestnikov, vlada pa je začela javne usmrtitve protestnikov, obsojenih v naglih sojenjih. Vztrajanje protestov kljub vladni represiji je spodbudilo špekulacije, da je Iran v zgodnji fazi nove revolucije. A doslej režim še ne kaže znakov razpada in nikogar še ni, da bi vodil opozicijo.
Konservativci na pohodu, pravica do splava otežena
S kontroverzno sodbo 24. junija je vrhovno sodišče ZDA preklicalo ustavno pravico žensk do splava, s čimer je posameznim državam povrnilo možnost, da določijo reproduktivne pravice žensk. O pravici do splava so v več zveznih državah odločali po tem, ko je ameriško vrhovno sodišče junija ukinilo to, na zvezni ravni zagotovljeno pravico po vsem ozemlju ZDA na podlagi razsodbe Roe proti Wadu iz leta 1973. Odločitev o tej pravici je odtlej v rokah posameznih zveznih držav. Gre za preobrat dolgo uveljavljene zakonodaje, ki ruši temelje sodobnih pravic v Ameriki. V 13 zveznih državah je zdaj splav v večini primerov prepovedan, v ostalih pa so pomembno omejili dostop do njega.
Pandemija se je umirila, a koronavirus ne bo izginil
Tri leta po tem, ko je izbruhnil koronavirus, se zdi, da se je svet obranil pred prvo globalno pandemijo v stoletju. Septembra je vodja Svetovne zdravstvene organizacije izjavil, da je konec pandemije na vidiku. Ta resničnost je bila očitna v dejstvu, da so številne države opustile zapore, omejitve potovanj in s tem povezane ukrepe, ki so jih uvedle, ko je covid 19 preplavil svet v začetku leta 2020. To jim je uspelo zaradi uspeha cepiv in zdravljenja posledic okužbe.
Edina izjema pri tem je bila Kitajska. Politiko ničelne tolerance je izvajala še dolgo po tem, ko so vse druge države opustile strategijo, namesto tega pa je raje uvedla zatiranje, kadar koli in kjer koli je prišlo do izbruhov. Proti koncu leta 2022 so se Kitajci začeli upirati temu in decembra je Peking začel sproščati omejitve. A tudi če bo Kitajska bistveno zmanjšala število žrtev zaradi korone, bo covid ostal smrtonosna bolezen tam in drugod še leta.
Smrt kraljice in nekega obdobja
Kraljica Elizabeta II. je umrla na gradu Balmoral na Škotskem 8. septembra, nasledil pa jo je njen najstarejši sin, kralj Charles III. Umrla je pri 96 letih po 70 letih na prestolu. Elizabeta II. je umrla kot monarhinja z najdaljšim stažem v britanski zgodovini. 6. februarja je minilo natanko 70 let, odkar je po očetovi smrti kot najstarejša hči pri 25 letih prevzela žezlo britanskega imperija.
V tem času se je v Združenem kraljestvu zamenjalo 15 ministrskih predsednikov: ko je zasedla položaj, je bil premier Winston Churchill, ob njeni smrti pa je na Downing Streetu prebivala Liz Truss. Tako kot njeno življenje je bil veličasten tudi njen pogreb.
V Londonu se je vse skupaj začelo s sprevodom iz parlamentarnega poslopja Westminster, od koder so njeno krsto prepeljali do gradu Windsor. Tam so jo spustili k zadnjemu počitku, pokopana je poleg pokojnega moža, vojvode Edinburškega, v spominski kapeli svetega Jurija na gradu Windsor.
Več kot osem milijard Zemljanov
Svet je svojo prvo milijardo ljudi dosegel leta 1803. Več kot 200 let kasneje, 15. novembra 2022, je svet presegel osem milijard ljudi. Zemlja ima danes več kot trikrat več prebivalcev kot leta 1950, ko je na planetu živelo 2,5 milijarde ljudi. V zadnjih 11 letih se je svetovno prebivalstvo povečalo za milijardo. Po ocenah ZN bo prebivalstvo v prihodnjih desetletjih še naraščalo, a počasneje kot doslej in različno glede na regije. Ob upoštevanju zviševanja pričakovane življenjske dobe ter števila ljudi v rodni dobi bo leta 2030 na Zemlji živelo okoli 8,5 milijarde ljudi, leta 2050 9,7 milijarde, v 80. letih tega stoletja bo svetovno prebivalstvo doseglo vrhunec z okoli 10,4 milijarde ljudi, nato pa bo število začelo upadati.
