POROKA
Ljubezen močnejša kot cesarski status
Japonska princesa postala navadna državljanka. Poroka je bila v družinskem krogu.
Odpri galerijo
Ko se je peljala proti svetišču, je bila še princesa. FOTO: AP
Ko se je odpeljala k poroki, je 28-letna Ajako še nosila naziv japonska princesa, ko je dahnila usodni da 32-letnemu Keiju Moriju, uslužbencu ladjarskega podjetja Nippon Yusen, pa je postala navadna državljanka: v istem hipu je zavoljo ljubezni ostala brez cesarskega statusa. Ajako, najmlajša hči pokojnega princa Takamada, bratranca cesarja Akihita, je postala zadnja v vrsti žensk, ki so morale zapustiti japonsko cesarsko družino.
Ajako in Kei sta se poročila v tokijskem svetišču Meidži, posvečenem duhu njenega pradedka, cesarja Meidžija; obred je bil tradicionalen, Ajako je nosila kimono, seveda z več plastmi, in umetelno pričesko, značilno za aristokracijo, ženin je nosil črn smoking in sive hlače. Poroka je bila v zasebnem krogu, pred družinskimi člani, tam je bila tudi nevestina starejša sestra princesa Cuguko, in nekaj najbližjimi prijatelji, kakšnih tisoč ljudi pa se je zbralo pred svetiščem, da bi čestitalo mladoporočencema. »Vesela sem, da sem se poročila in da je bilo toliko ljudi z nama v svetišču in nama izreklo dobre želje,« je povedala Ajako.
Člani japonske cesarske družine se že najmanj tri generacije lahko poročajo s srčnim izbrancem oziroma izbranko, torej ne glede na modro kri. Zdajšnji cesar Akihito je bil prvi prestolonaslednik, ki je za ženo izbral navadno državljanko, zdajšnjo cesarico Mičiko. A če žene princev postanejo princese, se morajo princese po rodu s poroko z navadnim državljanom odpovedati cesarskemu statusu, tako pač pravi strogi zakon o nasledstvu prestola. S trenutkom, ko je dahnila da, je postala Ajako Morija. Ne le Ajako, tudi njena sestra Noriko se je s poroko leta 2014 odrekla nazivu princesa. Toda marsikdo se s tem ne strinja, v družini je namreč vse manj moških: princ Naruhito, ki bo prihodnjo pomlad nasledil prestol po očetu, ki je odstopil, njegov brat princ Fumihito, nečak princ Hisahito in princ Masahito, 82-letni brat zdajšnjega cesarja, so edini štirje dediči prestola krizantem.
No, Ajako je zdaj že moža spoznala prek matere, ki njegove starše pozna prek dela pri lokalni nevladni organizaciji. »Ne vem, kakšni so bili materini nameni, ko naju je predstavila, a nekajkrat sva bila skupaj na različnih dogodkih in odkrila, da imava veliko skupnega.« Združena sta bila tudi v žalosti, oba sta namreč izgubila starše, Ajakin oče princ Takanado je umrl leta 2002,
Keijeva mati Kimie leta 2015. »Mislim, da sva tako daleč prišla zaradi čudovitih vezi, ki sta jih spletli najini materi,« je dejala in še, da jo je Kei pritegnil, ker je prijazen, moder in odločen.
Njega je pritegnil njen nežni duh: »Takoj sem vedel, da bi rad z njo preživel vse življenje.« Morija je povedal, da bo Ajako pomagal pri navajanju na življenje navadnega državljana: »Želim si, da bi delala skupaj, z roko v roki, in ustvarila družino, ki jo zapolnjujejo nasmehi.« Ajako, ki se je prejšnji teden osebno poslovila od cesarja Akihita, bo japonska vlada namenila okoli 870.000 evrov za življenjske stroške. »Danes zapuščam cesarsko družino, vendar upam, da bom lahko tudi kot nekdanja članica še naprej pomagala cesarju in cesarici.«
Princesa Ajako in Kei Morija sta se poročila v tokijskem templju. Foto: AP
Ajako in Kei sta se poročila v tokijskem svetišču Meidži, posvečenem duhu njenega pradedka, cesarja Meidžija; obred je bil tradicionalen, Ajako je nosila kimono, seveda z več plastmi, in umetelno pričesko, značilno za aristokracijo, ženin je nosil črn smoking in sive hlače. Poroka je bila v zasebnem krogu, pred družinskimi člani, tam je bila tudi nevestina starejša sestra princesa Cuguko, in nekaj najbližjimi prijatelji, kakšnih tisoč ljudi pa se je zbralo pred svetiščem, da bi čestitalo mladoporočencema. »Vesela sem, da sem se poročila in da je bilo toliko ljudi z nama v svetišču in nama izreklo dobre želje,« je povedala Ajako.
Kei in Ajako upata, da bo njuna družina vesela in nasmejana. Foto: REUTERS
Člani japonske cesarske družine se že najmanj tri generacije lahko poročajo s srčnim izbrancem oziroma izbranko, torej ne glede na modro kri. Zdajšnji cesar Akihito je bil prvi prestolonaslednik, ki je za ženo izbral navadno državljanko, zdajšnjo cesarico Mičiko. A če žene princev postanejo princese, se morajo princese po rodu s poroko z navadnim državljanom odpovedati cesarskemu statusu, tako pač pravi strogi zakon o nasledstvu prestola. S trenutkom, ko je dahnila da, je postala Ajako Morija. Ne le Ajako, tudi njena sestra Noriko se je s poroko leta 2014 odrekla nazivu princesa. Toda marsikdo se s tem ne strinja, v družini je namreč vse manj moških: princ Naruhito, ki bo prihodnjo pomlad nasledil prestol po očetu, ki je odstopil, njegov brat princ Fumihito, nečak princ Hisahito in princ Masahito, 82-letni brat zdajšnjega cesarja, so edini štirje dediči prestola krizantem.
Vesela nevesta in ženin Foto: AP
No, Ajako je zdaj že moža spoznala prek matere, ki njegove starše pozna prek dela pri lokalni nevladni organizaciji. »Ne vem, kakšni so bili materini nameni, ko naju je predstavila, a nekajkrat sva bila skupaj na različnih dogodkih in odkrila, da imava veliko skupnega.« Združena sta bila tudi v žalosti, oba sta namreč izgubila starše, Ajakin oče princ Takanado je umrl leta 2002,
Keijeva mati Kimie leta 2015. »Mislim, da sva tako daleč prišla zaradi čudovitih vezi, ki sta jih spletli najini materi,« je dejala in še, da jo je Kei pritegnil, ker je prijazen, moder in odločen.
Mladoporočencema sta se na sprejemu pridružila princ Naruhito in princesa Masako, bodoča cesar in cesarica. Foto: AP
Njega je pritegnil njen nežni duh: »Takoj sem vedel, da bi rad z njo preživel vse življenje.« Morija je povedal, da bo Ajako pomagal pri navajanju na življenje navadnega državljana: »Želim si, da bi delala skupaj, z roko v roki, in ustvarila družino, ki jo zapolnjujejo nasmehi.« Ajako, ki se je prejšnji teden osebno poslovila od cesarja Akihita, bo japonska vlada namenila okoli 870.000 evrov za življenjske stroške. »Danes zapuščam cesarsko družino, vendar upam, da bom lahko tudi kot nekdanja članica še naprej pomagala cesarju in cesarici.«
