KOSTI
Ljubimca iz Modene sta moška
Okostji sta veljali za simbol nesmrtne ljubezni. Sta umrla v spopadu?
Odpri galerijo
Odnos med njima ostaja skrivnost.
Ljubimca iz Modene, dvoje okostij, ki so jima tako pravili, ker sta bila človeka pokopana držeč se za roke, sta pravzaprav moška, so ugotovili raziskovalci.
Posmrtne ostanke iz obdobja med četrtim in šestim stoletjem našega štetja so našli na pokopališču blizu Modene na severu Italije leta 2009. Da sta ljubimca, so domnevali, ker sta bila, ko so ju izkopali po tisočletju in pol, z obrazom obrnjena drug proti drugemu, poleg tega so na enem od okostij, domnevali so, da je žensko, našli bronast prstan. Toda kosti so bile v tako slabem stanju, da niso mogli z gotovostjo določiti spola, čeprav so poskušali celo z genetskimi analizami. Zdaj so raziskovalci z univerze v Bologni z novo tehniko, ki temelji na beljakovini v zobni sklenini, sporočili, da sta obe okostji moški.
Odkritje dveh posameznikov, pokopanih z roko v roki ali celo v objemu, ni nič novega. Ljubimca iz Valdara, ki sta umrla pred skoraj šestimi tisočletji, sta bila pokopana na severu Italije, podobne primere so našli v Grčiji, Turčiji, Romuniji in Sibiriji, a vedno sta bila v grobu moški in ženska.
»Za zdaj ne poznamo nobenega drugega primera,« je o modenskih okostjih povedal Federico Lugli, raziskovalec na bolonjski univerzi in vodilni avtor študije. »Odkrite so bile že mnoge grobnice s pari, ki so se držali za roke, a vedno sta bila pokopana moški in ženska. Kakšna je povezava med posameznikoma, ki smo ju našli v Modeni, ostaja skrivnost.«
Zaradi družbenih in verskih prepričanj ju v grob niso dali skupaj kot manifestacijo homoseksualne zveze, čeprav seveda ni mogoče z gotovostjo trditi, da nista bila zaljubljena, pravijo raziskovalci in dodajajo, da so ju vendarle namerno pokopali z roko v roki: verjetno sta brata, morda bratranca ali pa vojaka, ki sta skupaj umrla v boju.
Na najdišču so namreč odkrili še 11 okostij, na njih so sledi ran, najverjetneje smrtnih, pridobljenih v spopadu. Kraj je najverjetneje staro vojaško pokopališče, pravijo raziskovalci in dodajajo, da odkritje znatno prispeva k razumevanju pogrebnih obredov tistega časa v Italiji.
Ljubimca iz Modene nista moški in ženska.
Posmrtne ostanke iz obdobja med četrtim in šestim stoletjem našega štetja so našli na pokopališču blizu Modene na severu Italije leta 2009. Da sta ljubimca, so domnevali, ker sta bila, ko so ju izkopali po tisočletju in pol, z obrazom obrnjena drug proti drugemu, poleg tega so na enem od okostij, domnevali so, da je žensko, našli bronast prstan. Toda kosti so bile v tako slabem stanju, da niso mogli z gotovostjo določiti spola, čeprav so poskušali celo z genetskimi analizami. Zdaj so raziskovalci z univerze v Bologni z novo tehniko, ki temelji na beljakovini v zobni sklenini, sporočili, da sta obe okostji moški.
Odkritje dveh posameznikov, pokopanih z roko v roki ali celo v objemu, ni nič novega. Ljubimca iz Valdara, ki sta umrla pred skoraj šestimi tisočletji, sta bila pokopana na severu Italije, podobne primere so našli v Grčiji, Turčiji, Romuniji in Sibiriji, a vedno sta bila v grobu moški in ženska.
Moška so namerno pokopali z roko v roki.
»Za zdaj ne poznamo nobenega drugega primera,« je o modenskih okostjih povedal Federico Lugli, raziskovalec na bolonjski univerzi in vodilni avtor študije. »Odkrite so bile že mnoge grobnice s pari, ki so se držali za roke, a vedno sta bila pokopana moški in ženska. Kakšna je povezava med posameznikoma, ki smo ju našli v Modeni, ostaja skrivnost.«
Zaradi družbenih in verskih prepričanj ju v grob niso dali skupaj kot manifestacijo homoseksualne zveze, čeprav seveda ni mogoče z gotovostjo trditi, da nista bila zaljubljena, pravijo raziskovalci in dodajajo, da so ju vendarle namerno pokopali z roko v roki: verjetno sta brata, morda bratranca ali pa vojaka, ki sta skupaj umrla v boju.
1500
let sta se ohranjena v blatu držala za roke.
let sta se ohranjena v blatu držala za roke.
Na najdišču so namreč odkrili še 11 okostij, na njih so sledi ran, najverjetneje smrtnih, pridobljenih v spopadu. Kraj je najverjetneje staro vojaško pokopališče, pravijo raziskovalci in dodajajo, da odkritje znatno prispeva k razumevanju pogrebnih obredov tistega časa v Italiji.
