Lobanja in torinski prt v Vodnjanu
Cerkev v hrvaški Istri slovi po številnih relikvijah. Za zdaj je znanih 50 kopij torinskega platna.
Odpri galerijo
Kopijo je izdelal pomemben umetnik, zatrjujejo v Vodnjanu. FOTO: Guliver/Getty Images
Cerkev v hrvaškem Vodnjanu je znana po dragocenih relikvijah, zdaj pa je bogatejša še za lobanjo svetega Huberta, zaščitnika lovcev, in eno od 50 kopij znamenitega torinskega platna, v katero naj bi zavili umrlega Jezusa Kristusa.
V istrski cerkvi sv. Blaža, ki nosi ime po škofu v mestu Sebasteja na Bližnjem vzhodu v obdobju rimskega cesarja Dioklecijana, so tako navdušeni nad odkritjem, še toliko bolj, ker župnija prav te dni praznuje svojo 808. obletnico. Relikviji so našli v še neodprtih sarkofagih v cerkvi: kopijo prta, ki je enake velikosti kot izvirnik, so odkrili lani, izdelal pa ga je pomemben umetnik, ocenjujejo strokovnjaki.
Za zdaj je znanih 50 kopij torinskega platna, prav ena od teh je v ponosnem Vodnjanu, kjer pa so leta 2017 našli še tri lobanje svetnikov. Takoj so pomislili, da bi ena lahko pripadala svetemu Hubertu, raziskave v Zagrebu pa so potrdile domneve.
Domači župnik Marijan Jelenić je nadvse ponosen na dragocenosti, ki jih hrani njegova cerkev, o njih pa se je razpisal že tudi na 900 straneh svoje monografije. Mnogi ga zbadajo, da je že pravi forenzik, saj je s pomočjo splitskega inštituta za forenziko pred slabim desetletjem začel DNK-analizo posmrtnih ostankov nekaj deset svetnikov.
»Imamo 786 kosti, ki jih bomo analizirali po najsodobnejših metodah in ugotovili videz svetnikov, starost ob smrti, njihovo prehrano,« je takrat pojasnjeval Jelenić in pristavil, da je Vodnjan prava zakladnica zgodovine, saj se med drugim ponaša z relikvijami 266 svetnikov, ki so skupni tako katoliški kot pravoslavni cerkvi, saj izhajajo iz obdobja pred cerkvenim razkolom, v enem od sarkofagov pa so pred štirimi leti našli jakno papeža Inocenta XII., ki je umrl leta 1700.
In da bi se dragocenosti kar se da ustrezno ohranile, je hrvaški lovski zvezi predlagal, naj poskrbi za lobanjo svetega Huberta in jo primerno zaščiti. »Lobanjo smo našli v lesenem zaboju, a takšna relikvija, ki bi jo lahko prihajali občudovat z vseh koncev sveta, si zasluži več.«
V istrski cerkvi sv. Blaža, ki nosi ime po škofu v mestu Sebasteja na Bližnjem vzhodu v obdobju rimskega cesarja Dioklecijana, so tako navdušeni nad odkritjem, še toliko bolj, ker župnija prav te dni praznuje svojo 808. obletnico. Relikviji so našli v še neodprtih sarkofagih v cerkvi: kopijo prta, ki je enake velikosti kot izvirnik, so odkrili lani, izdelal pa ga je pomemben umetnik, ocenjujejo strokovnjaki.
808 let je stara župnija.
Za zdaj je znanih 50 kopij torinskega platna, prav ena od teh je v ponosnem Vodnjanu, kjer pa so leta 2017 našli še tri lobanje svetnikov. Takoj so pomislili, da bi ena lahko pripadala svetemu Hubertu, raziskave v Zagrebu pa so potrdile domneve.
Župnik forenzik
Domači župnik Marijan Jelenić je nadvse ponosen na dragocenosti, ki jih hrani njegova cerkev, o njih pa se je razpisal že tudi na 900 straneh svoje monografije. Mnogi ga zbadajo, da je že pravi forenzik, saj je s pomočjo splitskega inštituta za forenziko pred slabim desetletjem začel DNK-analizo posmrtnih ostankov nekaj deset svetnikov.
Lobanjo so našli v lesenem zaboju.
»Imamo 786 kosti, ki jih bomo analizirali po najsodobnejših metodah in ugotovili videz svetnikov, starost ob smrti, njihovo prehrano,« je takrat pojasnjeval Jelenić in pristavil, da je Vodnjan prava zakladnica zgodovine, saj se med drugim ponaša z relikvijami 266 svetnikov, ki so skupni tako katoliški kot pravoslavni cerkvi, saj izhajajo iz obdobja pred cerkvenim razkolom, v enem od sarkofagov pa so pred štirimi leti našli jakno papeža Inocenta XII., ki je umrl leta 1700.
In da bi se dragocenosti kar se da ustrezno ohranile, je hrvaški lovski zvezi predlagal, naj poskrbi za lobanjo svetega Huberta in jo primerno zaščiti. »Lobanjo smo našli v lesenem zaboju, a takšna relikvija, ki bi jo lahko prihajali občudovat z vseh koncev sveta, si zasluži več.«
