Ločitev z drago preživnino

Po političnem blagoslovu, ki se pričakuje jutri, v nedeljo, 25. novembra, na vrhu sedemindvajseterice vodilnih v EU, zgodbe še zdaleč ne bo konec. Ločitveni sporazum, brexit, morajo potrditi še Svet EU in Evropski parlament ter britanski parlament, kjer ga predvidoma v začetku decembra čaka tudi najtežja preizkušnja. Na sploh je v Londonu od dogovora pogajalcev o osnutku sporazuma burno, vlada premierke Therese May pa visi na nitki.


Zanimivi so tile Britanci. So zelo prijazni ljudje, z neverjetnim smislom za humor, vendar so tako kot sicer državljani vseh velesil zelo samozadostni, predvsem pa ne marajo, da jim drugi ukazujejo. O EU so zelo malo govorili. Tudi pisali niso veliko. Razen v redkih primerih, ko so skupaj z mediji jamrali, kako »EU spet hoče naš denar«. Zdaj pa ne mine dan, da brexit ne bi bil na naslovnicah; od najmanjšega do največjega medija.

Niso v schengnu, nimajo evra

Povprečen prebivalec Otoka prav gotovo ne zna našteti vseh EU-članic. Zakaj pa bi jih navsezadnje sploh moral znati. Niso v schengnu in nimajo evra. In spet smo pri samozadostnosti.

Natančen časovni okvir srečanj veleposlanikov, ministrov in šerp (svetovalcev voditeljev za evropske zadeve) po neuradnih informacijah še usklajujejo.


Na strani EU morata ločitveni sporazum ratificirati Evropski parlament in Svet EU, nacionalne ratifikacije v vseh članicah pa niso potrebne. A za vse te korake je ključno, da sporazum podpre britanski parlament.
Izid glasovanja v poslanski zbornici, ki je predvideno v začetku decembra, je negotov. Podobno kot britanska javnost in vlada premierke Therese May so glede dogovora razdeljeni tudi britanski poslanci. Ostro nasprotovanje sporazumu je pričakovati tako med poslanci, ki zagovarjajo brexit, kot med tistimi, ki so naklonjeni članstvu v Uniji. Mayeva sicer v poslanski zbornici nima večine, povrhu pa jo je že zapustilo kar lepo število ministrov.

Glasbeniki zoper brexit

Nasprotniki ločitve Otoka od EU se še kar oglašajo. Tako so pred poldrugim mesecem nekateri najbolj prepoznavni britanski glasbeniki, producenti in skladatelji stopili skupaj s ciljem, da še zadnjič opozorijo na škodo, ki bi jo lahko imela glasbena industrija, če bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije. Tako bi lahko ostali znotraj »kulturne ječe, ki smo jo zgradili sami«, so zapisali v protestnem pismu, ki so ga poslali premierki Mayevi.

V pismu, ki ga je napisal Bob Geldof, je še zapisano, da bo polomija brexit povzročila kaos in oškodovala vrednost ustvarjalnega sektorja za približno pet milijard evrov na leto. Med podpisniki so imena, kot so Damon Albarn, Jarvis Cocker, Brian Eno, John Eliot Gardiner, Bobby Gillespie, Howard Goodall, Johnny Marr, Nick Mason, Alan McGee, Rita Ora, William Orbit, Simon Rattle, Ed Sheeran, Paul Simon, Neil Tennant, Roger Taylor in Sting.


Geldof skupaj s podpisniki poziva Mayevo, naj še enkrat premisli o brexitu in o »učinku, ki ga bo imel na vsak del glasbene industrije«. Vplival bo na prihodke od glasbenih turnej do avtorskih pravic. V pismu je tako zapisano: »Na trgu prevladujemo in naše znamke, pevci, glasbeniki, avtorji, producenti in inženirji delajo po vsej Evropi in po svetu. Zato sta Evropa in svet prišla k nam. Zakaj? Ker smo briljantni pri tem, kar počnemo. Naša glasba pusti sled pri ljudeh in z njo sprejemamo prav vse. To je tudi bistvo Velike Britanije.«

Strošek za glasbenike

Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Veliki Britaniji je samo lani zaznal rast prodaje skladb britanskih avtorjev za 12 odstotkov. V britansko glasbeno blagajno se je samo na račun tujih poslušalcev steklo 464 milijonov evrov. Britanski glasbeniki, kot je na primer Ed Sheeran, so trenutno največji svetovni popzvezdniki. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko brexit močno povečal stroške glasbenim delavcem.

Da se obeta kaotičen brexit, skorajda ni nobenega dvoma. »Za nas, državljane EU, živeče in delujoče v Združenem kraljestvu, se utegne marsikaj spremeniti,« pravi eden od Slovencev, ki že nekaj let dela na Otoku v eni od svetovnih računalniških korporacij. »Za Indijce in Pakistance, ki jih na Otoku tudi ni malo, pa se najbrž ne bo spremenilo nič,« še dodaja. Da so številne tuje družbe, ki imajo sedež v Londonu ali na Otoku, že začele iskati kraje, kamor se bodo preselile po začetku veljave ločitve, pa je že vsem znano dejstvo.

Kaotična ločitev?

Slišati je, da so do dokončnega sporazuma uradno še vedno v igri tri možnosti: predlog, ki ga zagovarja britanska vlada in predvideva ohranitev prostega pretoka blaga ter upoštevanje skupnih evropskih pravil, obsežen trgovinski dogovor, po vzoru tistega, sklenjenega med EU in Kanado, ki ga zagovarja evroskeptično krilo konservativne stranke z Borisom Johnsonom na čelu, in vzpostavitev nove carinske unije med Združenim kraljestvom in EU, ki jo kot rešitev propagira laburistična opozicija. Težava je v tem, da nobena izmed teh nima večinske podpore v britanskem parlamentu.



Zato so pravzaprav pomisleki o kaotičnem brexitu nemara povsem logični. A se Angleži, ki slovijo po svojem humorju, tudi ob tem ne predajajo malodušju. To daje upanje, da nemara res ne bo vse tako črno, kot nekateri napovedujejo. Sicer pa, le katera ločitev mine brez posledic?

Brexit pa, žal, pravijo na Otoku, ne spada med te redke primerke. Je pa avtorju teh vrstic v enem od pogovorov sredi Londona dejal Brian, Anglež od glave do pete, ki mu politika in poznavanje zemljevidov nista tuja: »Takole bom rekel: tale naš brexit je kot vaša, slovenska osamosvojitev. Želimo iz EU, da se bomo pozneje lahko vanjo vrnili. Tako kot vi nazaj na Balkan.«