POSLEDICE
Macron in Merklova od Danske in ZDA zahtevata pojasnila o domnevnem vohunjenju
Po navedbah danskega radia DR je ameriška varnostna agencija (NSA) vohunila prek danskih internetnih povezav.
Odpri galerijo
Emmanuel Macron in Angela Merkel FOTO: Michael Sohn, Pool Reuters
Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta danes od ZDA in Danske zahtevala pojasnila o domnevnem vohunjenju za več evropskimi politiki, tudi Merklovo.
»Če so informacije resnične /.../, je to nesprejemljivo med zavezniki, še manj pa med evropskimi zavezniki in partnerji,« je na novinarski konferenci po skupnem zasedanju nemške in francoske vlade povedal Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izpostavil je pomen zaupanja med Evropejci in Američani ter dodal, da med njimi ni prostora za sumničenje. »Zato pričakujemo popolno jasnost. Zahtevali smo, da naši danski in ameriški partnerji zagotovijo vse informacije o teh odkritjih in teh preteklih dejstvih. Pričakujemo te odgovore,« je poudaril francoski predsednik.
Z njim se je strinjala tudi nemška kanclerka. Povedala je, da je pomirjena, ker sta danska vlada in obrambna ministrica Trine Bramsen jasno sporočili, kaj menita o tem. »To je dober temelj za razjasnitev dejstev in dobro izhodišče za vzpostavitev odnosov, ki resnično temeljijo na medsebojnem zaupanju,« je poudarila Merklova.
Danski in evropski mediji so v nedeljo poročali, da so ZDA ob pomoči danske obveščevalne službe med letoma 2012 in 2014 vohunile za vodilnimi politiki in uradniki iz Švedske, Norveške, Francije in Nemčije, tudi za nemško kanclerko.
Po navedbah danskega radia DR je ameriška varnostna agencija (NSA) vohunila prek danskih internetnih povezav. NSA naj bi v ta namen izkoristila sodelovanje na področju prisluškovanja z dansko vojaško obveščevalno službo FE. Za zdaj še ni jasno, ali je Danska ZDA dovolila, da s svojim nadzornim sistemom vohunijo za omenjenimi državami.
Danska obrambna ministrica Trine Bramsen, ki je vodenje ministrstva za obrambo prevzela leta 2019, poročanja medijev ni želela komentirati. Poudarila pa je, da »je sistematično prisluškovanje tesnih zaveznikov nesprejemljivo«.
Pojasnila sta pred tem zahtevali tudi Švedska in Norveška.
»Če so informacije resnične /.../, je to nesprejemljivo med zavezniki, še manj pa med evropskimi zavezniki in partnerji,« je na novinarski konferenci po skupnem zasedanju nemške in francoske vlade povedal Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izpostavil je pomen zaupanja med Evropejci in Američani ter dodal, da med njimi ni prostora za sumničenje. »Zato pričakujemo popolno jasnost. Zahtevali smo, da naši danski in ameriški partnerji zagotovijo vse informacije o teh odkritjih in teh preteklih dejstvih. Pričakujemo te odgovore,« je poudaril francoski predsednik.
Kje je zaupanje
Z njim se je strinjala tudi nemška kanclerka. Povedala je, da je pomirjena, ker sta danska vlada in obrambna ministrica Trine Bramsen jasno sporočili, kaj menita o tem. »To je dober temelj za razjasnitev dejstev in dobro izhodišče za vzpostavitev odnosov, ki resnično temeljijo na medsebojnem zaupanju,« je poudarila Merklova.
Danski in evropski mediji so v nedeljo poročali, da so ZDA ob pomoči danske obveščevalne službe med letoma 2012 in 2014 vohunile za vodilnimi politiki in uradniki iz Švedske, Norveške, Francije in Nemčije, tudi za nemško kanclerko.
Vohunili prek danskih internetnih povezav
Po navedbah danskega radia DR je ameriška varnostna agencija (NSA) vohunila prek danskih internetnih povezav. NSA naj bi v ta namen izkoristila sodelovanje na področju prisluškovanja z dansko vojaško obveščevalno službo FE. Za zdaj še ni jasno, ali je Danska ZDA dovolila, da s svojim nadzornim sistemom vohunijo za omenjenimi državami.
Danska obrambna ministrica Trine Bramsen, ki je vodenje ministrstva za obrambo prevzela leta 2019, poročanja medijev ni želela komentirati. Poudarila pa je, da »je sistematično prisluškovanje tesnih zaveznikov nesprejemljivo«.
Pojasnila sta pred tem zahtevali tudi Švedska in Norveška.
