Maorska sveta gora dobila status osebe
Novozelandska vlada je pred nedavnim izpolnila obljubo avtohtonim prebivalcem Nove Zelandije Maorom ter izvedla glasovanje o dodelitvi posebnega statusa drugi najvišji gori v državi in njeni neposredni okolici.
Najbolj obiskani in zelo priljubljeni vrh v tej otoški deželi, ki hkrati velja za enega najpopolnejših vulkanskih stožcev na svetu, bo odslej obravnavan kot oseba in bo imel svoje pravne zastopnike, tako med Maori kot na strani Krone. Tako so izglasovali enotno, brez nasprotovanj, Taranaki Mounga, kot se imenuje gora, pa bo s tem prva geografska enota na Novi Zelandiji, ki bo nosila le svoje maorsko ime (Te Kahui Tupua) in ne več tudi kolonialnega, Mount Egmont. Enako bo veljalo za okoliške vrhove in naravne znamenitosti, povzema Guardian.
Maorom so oblasti to obljubile že leta 2017. Zanje ima namreč gora poseben kulturni in duhovni pomen, imajo jo za enega svojih prednikov. Veliko pripadnikov plemena Taranaki z zahoda Severnega otoka, kjer stoji mogočna gora, je za to priložnost pripotovalo v prestolnico Wellington, da bi v živo spremljali glasovanje in končno odločitev. Ob njej jih je preplavilo navdušenje in zapeli so eno svojih tradicionalnih pesmi. Z odločitvijo sicer gora in njena okolica ne prehajata v njihovo last, gre pa za redek konsenz med vsemi strankami, ki so prepoznale, kako jih je Združeno kraljestvo s »krajo« gore oškodovalo.
Gora ima za Maore poseben kulturni in duhovni pomen, imajo jo za enega svojih prednikov.
Status osebe
»Danes potrjujemo, kar smo vedno – naša gora ni in ni nikoli bila dobrina Krone – je naša prednica, živo utelešenje naše identitete ... kot Taranakijev,« je poudarila ena od vodij maorske stranke Debbie Ngarewa-Packer, tudi sama pripadnica plemena Taranaki. Prisvojitev oziroma preimenovanje gore je zanjo ena največjih krivic kolonizacije, novozelandski minister za pravosodje Paul Goldsmith pa v novem statusu gore in povrnitvi prvotnega imena vidi začetek novega poglavja v odnosih med Taranakiji in Krono kot tudi priložnost za popravo krivic izpred 250 let.
Kot pojasnjuje Guardian, je bilo četrtkovo glasovanje zadnji korak pogoditve med britansko Krono in Maori iz leta 2016 za neizpolnjevanje dolžnosti, zapisanih v novozelandski ustanovni listini iz leta 1840. Dogovor vsebuje odškodnino in opravičilo za zasego dela njihovega ozemlja ter posledice, ki so jih trpeli zaradi prisilne razselitve.
Status osebe bo gori Te Kahui Tupua z okolico zagotavljal zaščito in spoštovanje. Od leta 2014 ga ima tudi nacionalni park Te Urewera, od leta 2017 pa reka Whanganui. »Ko jih obravnavamo kot prednike ... si pravzaprav prizadevamo za spremembo vedenja,« je pojasnil Jamie Tuuta, glavni pogajalec za Taranaki Mounga.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
