VIRUSNA MIŠJA MRZLICA
Marko (34) v boju z mišjo mrzlico: Ves sem se tresel, mislil se, da umiram
Eden od zelo zanimivih zgodnjih znakov, po katerih že kar hitro prepoznajo to bolezen, je moten vid.
Odpri galerijo
Okrog 40 odstotkov vseh preiskovanih vzorcev v Sloveniji je pozitivnih. Vsi testiranci so bili okuženi z virusom puumala, ki povzroča lažje olike obolenja. FOTO: Jure Eržen, Delo
V Sloveniji so zdravniki zaznali porast primerov mišje mrzlice, zato je tudi večje število hospitalizacij in obravnavanih bolnikov s to okužbo. Večje število primerov opažajo tudi na Hrvaškem, od koder prihaja zgodba 34-letnega Marka iz Zagreba. Ta je za Večernji list spregovoril o svoji izkušnji z mišjo mrzlico. Meni, da se je okužil na hrvaški gori Sljeme (1033m). V bolnišnici je ostal devet dni.
»Zelo sem bil počasen, a me ni nič bolelo. Imel sem nekoliko povišano temperaturo, a sem se dobro počutil. Vseeno je zdravnico zaskrbelo in me je poslala v laboratorij. Čez dva dneva sem se zbudil ob mrzlici, ves sem se tresel. Pokril sem se s tremi odejami. Končal sem na infekcijski kliniki,« je povedal in dodal, da je mislil, da bo umrl, tako slabo se je počutil in tudi ni mogel vstati iz postelje.
»Nisem imel ne želje po pogovoru, samo še do zadnjega obhajila,« je povedal Marko. Posledice je občutil tudi po odhodu iz bolnišnice, saj je shujšal na 69 kilogramov, za popolno okrevanje pa je potreboval dva tedna.
Bolezen poteka v več fazah, znaki pa so odvisni vrste virusa, ki je okužbo povzročil, navaja Nijz. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, so prisotni predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega upada krvnega tlaka. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.
Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.
Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico, se razvije vseživljenjska zaščitna imunost, saj ponovnih okužb niso zaznali.
Do 10. junija je bilo v Sloveniji prijavljenih 213 primerov hemoragične mrzlice, povprečna starost bolnikov je okoli 50 let pri ženskah, pri moških okoli 44.
Virusna mišja mrzlica se zlasti prenaša z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov oziroma iztrebkov glodavcev, zato je treba biti previden pri opravilih ob hiši in v naravi. Okužimo se lahko tudi v naravi pri ulovih in ubijanju miši ter podgan.
»Zelo sem bil počasen, a me ni nič bolelo. Imel sem nekoliko povišano temperaturo, a sem se dobro počutil. Vseeno je zdravnico zaskrbelo in me je poslala v laboratorij. Čez dva dneva sem se zbudil ob mrzlici, ves sem se tresel. Pokril sem se s tremi odejami. Končal sem na infekcijski kliniki,« je povedal in dodal, da je mislil, da bo umrl, tako slabo se je počutil in tudi ni mogel vstati iz postelje.
»Nisem imel ne želje po pogovoru, samo še do zadnjega obhajila,« je povedal Marko. Posledice je občutil tudi po odhodu iz bolnišnice, saj je shujšal na 69 kilogramov, za popolno okrevanje pa je potreboval dva tedna.
Kakšni so simptomi?
Bolezen poteka v več fazah, znaki pa so odvisni vrste virusa, ki je okužbo povzročil, navaja Nijz. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, so prisotni predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega upada krvnega tlaka. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.
Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.
Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico, se razvije vseživljenjska zaščitna imunost, saj ponovnih okužb niso zaznali.
Kako se mišja mrzlica prenaša?
Do 10. junija je bilo v Sloveniji prijavljenih 213 primerov hemoragične mrzlice, povprečna starost bolnikov je okoli 50 let pri ženskah, pri moških okoli 44.
Virusna mišja mrzlica se zlasti prenaša z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov oziroma iztrebkov glodavcev, zato je treba biti previden pri opravilih ob hiši in v naravi. Okužimo se lahko tudi v naravi pri ulovih in ubijanju miši ter podgan.
