Maske si izdelujejo kar sami

Španija je v epidemiji koronavirusa druga najbolj prizadeta evropska država za Italijo, okužb je že 14.000, smrti blizu 600. Iz Seville, glavnega mesta Andaluzije, se nam je javila Anabelle Križnar, doktorica znanosti in predavateljica na tamkajšnji fakulteti lepih umetnosti.

»V Sevilli je naenkrat popolna tišina. Ljudje, ki so vajeni celodnevnega druženja na ulici in glasnega govorjenja, so prisiljeni biti doma. Katastrofa. Sosedje se včasih z oken ali balkonov pogovarjajo čez dvorišče, kot v starih časih. Večinoma pa je vse tiho, občasno zalaja kak pes. Še Slovencem, ki smo navajeni življenja v miru, je verjetno težko biti doma, za Špance, predvsem v Andaluziji, pa je to pravi šok, in domnevam, da bo zaradi tega precej psihičnih težav,« pripoveduje Križnarjeva. »Najprej ljudje niso verjeli in niso ubogali, še smejali so se in hodili ven, v začetku tega tedna pa se je to drastično spremenilo. Predvsem zato, ker je na ulici policija, menda tudi vojska, ki te legitimira, in če nimaš dokaza, zakaj si zunaj, dobiš kazen. Po spletu kroži avdioposnetek gospoda, ki je šel tankat na bencinski servis in so ga na poti domov ustavili. Ker je račun vrgel v smeti, so ga oglobili s 600 evri. Pod prisilo ljudje potem le ostanejo doma. Zdaj z balkona samo še tu in tam vidim kakega človeka, veliko jih nosi maske, nekateri rokavice, nekateri pa kot da ni nič.«

Vse več bolnih zdravnikov

Nadaljuje, da morajo številni sicer še vedno hoditi na delo: »Denimo mož moje sosede, ki je pek, in tudi nasproti mojega balkona še naprej obnavljajo stanovanje. Večina pa nas dela od doma. Univerze in šole so zaprte, a to ne pomeni, da smo na počitnicah, kot radi komentirajo, nadaljevati moramo učni oziroma študijski načrt, kar je še bolj zamudno. Odprli so virtualne učilnice, kjer imamo možnost predavanj, če se študentje vsi hkrati povežejo s profesorjem. Na hitro so organizirali tečaj za vso univerzitetno skupnost o uporabi raznih orodij za delo na daljavo, snemanje videov predavanj. Tudi sama snemam predavanja in jih obesim na našo platformo, študentom sem na voljo po mailu. Vsak ima možnost, da si izbere način, ki mu najbolj ustreza, je pa naporno, kar naenkrat se je treba spopasti s kupom tehnoloških problemov, denimo zakaj se del videa dobro sliši, del pa ne.«
Trgovine so omejile delovni čas, pošte so odprte dve uri na dan, povsod je zapovedan vstop najmanj v zaščitnih rokavicah, seveda posamično. Število mestnih avtobusov je zmanjšano, prav tako primestnih vlakov, menda gre vsak četrti, pove Križnarjeva. Bolnišnice so polne, primanjkovalo naj bi zaščitnega materiala, mask in oblačil, za zdravnike in medicinske sestre, zato je med njimi vse več bolnih: »Nekatere stanovanjske skupnosti so začele samoiniciativno izdelovati maske, v eni so jih čez vikend naredili 3500. Takih pobud bo verjetno še več.«

Pobude so tudi drugačne: »Vsak večer ob osmih po balkonih ploskamo v zahvalo zdravnikom, sestram in vsem, ki skrbijo za nas. Danes opoldne pa so razbijali s piskri – naj bivši kralj Juan Carlos podari zdravstvu 100 milijonov evrov, ki naj bi jih pred leti dobil kot donacijo Savdske Arabije prek panamske fundacije Lucum.« Anabelle Križnar konča javljanje: »Moji vtisi so le iz stanovanja, od sobote nisem stopila na cesto, saj imam vse doma, dela pa čez glavo. Bo pa treba vsaj smeti enkrat odnesti.«