Maslena kriza v Franciji

Francoski način življenja ogroža – pomanjkanje masla. V Franciji se že več mesecev borijo z masleno krizo, zaradi katere so se izpraznile police hladilnikov v supermarketih, kjer po navadi hranijo maslo, temelj francoske kulinarike. V skrbeh so tudi peki, saj cene masla skokovito naraščajo. »Vedno smo imeli radi maslo, nismo pa vedeli, kako zelo,« pravi sociolog Remy Lucas, ki proučuje odnos ljudi do hrane. »Zdaj smo dojeli, kako pomembno je maslo v našem vsakodnevnem življenju. Saj ga lahko nadomestimo s čim drugim, a misel na to, da bi morali živeti brez njega, je neznosna,« dodaja Lucas.

Narod maslojedcev

Francozi ga pojedo največ na prebivalca na svetu – trikrat več od Američanov –, a imajo enega najnižjih deležev predebelih ljudi v razvitem svetu. Proizvajalci pojasnjujejo, da je najtežje v mestih, kjer nimajo dostopa do domačega masla s podeželja, na spletnem videoportalu youtube pa raste število receptov, kako si doma narediti svoje maslo, in vsi imajo na tisoče ogledov. »Dolgo je že, odkar sem posnel video, ki je tako hitro dobil toliko ogledov,« pravi priljubljeni kuharski vloger Herve Palmieri. »Zadnji posnetek, ki je postal viralen z več milijoni ogledov, pa je bil – kakšna ironija – recept, kako pripraviti čokoladno torto brez masla ali običajnega sladkorja.« Po Googlovih podatkih je število spletnih poizvedb za recepti, kako narediti maslo, od septembra do oktobra zraslo za 925 odstotkov.

Veleprodajne cene masla so se v zadnjem letu kar potrojile zaradi povečanega povpraševanja v Aziji, pri čemer izstopajo kitajski potrošniki, ki jim čedalje bolj postaja všeč francosko pecivo. In ker veliko francoskih trgovinskih verig noče plačati višje cene za maslo, so ga domači mlekarji začeli izvažati. Njegova ponudba v Franciji se je zmanjšala tudi zaradi paničnega nakupovanja, zaradi česar so se t. i. strateške rezerve skrčile na le en odstotek običajne količine.

Življenje brez masla?

Pariški pek Dominique Eury pravi, da v svojih 44 letih peke kruha in peciva še ni doživel takšnega pomanjkanja masla. »Pred desetimi dnevi nisem mogel dobiti ne masla ne smetane. Doslej smo še nekako shajali, skrbi pa me, kaj bo med božičnimi prazniki. Svet je ponorel,« se priduša Eury, ki pojasni, da tedaj porabi dvakrat več tega živila kot običajno. Ker so bili njegovi dobavitelji sposobni priskrbeti le osem desetin masla, ki ga potrebuje, že dlje kopiči maslo za praznične dni.

Globalno povpraševanje po maslu presega trenutno ponudbo.

Ideja, da bi pekli z margarino, je za francoske peke preprosto nesprejemljiva. »Vse pripravljamo z maslom,« pravi Arnaud Delmontel, ki ima v prestolnici štiri pekarne. Čeprav je prepričan, da pomanjkanje ni realno, pa se pritožuje nad visokimi cenami masla, pri čemer je med nedavnimi pošiljkami naletel tudi na maslo, ki je bilo zmrznjeno in odtajano. »Ljudje špekulirajo in si ustvarjajo dobiček,« zatrjuje Delmontel.

Maslo je pridobilo ugled

Globalno povpraševanje presega trenutno ponudbo, pa ugotavlja ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Potrošniki se odmikajo od rastlinskih maščobnih namazov, ki so prišli na slab glas zaradi škodljivih transmaščob, in iščejo nekaj bolj tradicionalnega in varnega. Podoba masla kot hranila z visoko vsebnostjo holesterola se je v zadnjih letih močno spremenila. Številni znanstveniki pravijo, da je z zdravstvenega vidika nevtralno, kar je ameriška revija Time leta 2014 pozdravila z naslovnico Jejte maslo.

In vse to je še bolj okrepilo čustveno navezanost Francozov na maslo, poudarja sociolog Remy Lucas. Stare mame v Bretanji in Normandiji maslo še dandanes uporabljajo kot zdravilno mazilo za buške in podplutbe. Kakor pravi Lucas, »nas okus masla vrača v otroštvo, ko smo ga jedli za zajtrk in popoldansko malico. Maslo nas zato osrečuje. Do pomanjkanja je bilo le prehranski izdelek v naših hladilnikih. Imeli smo ga za nekaj samoumevnega, saj je bilo vedno na razpolago, razen med drugo svetovno vojno.« A skrb, ali bodo imeli dovolj masla, je za Francoze nekaj šokantnega in paradoksalnega. »V deželi masla si je zelo težko predstavljati, da bi lahko živeli brez njega,« sklene Lucas.