IZKUŠENI POHODNICI
Mati in hči na streho sveta
Jess in Valari Wedel naskakujeta Everest. Izkušeni pohodnici prestali boj z zdravjem.
Odpri galerijo
Višje kakor na Mount Everest pač ne gre. A vzpon na streho sveta še zdaleč ni največji izziv, ki si ga človek zastavi, in še zdaleč ne najtežja preizkušnja, ki ga lahko v življenju doleti. Jess in Valari Wedel želita zato z vzponom na vrh le še kronati izjemen boj, ki sta ga prestali v preteklih letih. Trenutno sta v baznem taboru na višini 5364 metrov in srčno upata, da se bosta v zgodovino zapisali kot prvi ameriški par matere in hčere na najvišji gori.
A tudi če končnega cilja ne dosežeta, tega ne bosta sprejeli kot poraz, kajti med avanturo uživata na vsakem koraku – kar pa je bistvo vsega. »Če prideva do vrha, bo to nekaj izjemnega. A nikakor za ceno užitka in zdravja!« povesta mati in hči, ki sta svojo dogodivščino začeli pred več tedni. Obe sta sicer izkušeni pohodnici in plezalki, a zavoljo uspeha ne bi nikoli ogrozili lastnega počutja, kaj šele življenja.
Prav zato pred vsakim načrtovanim podvigom, pred vsakim metrom dobro pretehtata svoje zmožnosti, da je zdravje zelo izmuzljivo, sta namreč bridko spoznali pred leti, ko je Jess zbolela za rakom na jajčnikih. Po več operacijah in mukotrpni kemoterapiji, ko so ji zdravniki pripisovali le malo možnosti za preživetje, je zmagala in sklenila, da ne bo zapravila niti dneva več in bo uživala v vsakem danem trenutku.
»Življenje je dar in ne misliva ga zapravljati, saj pred leti nisva mogli z gotovostjo trditi, da bo Jess dočakala jutrišnji dan,« se s solzami v očeh spominja Valari, hvaležna, da je njena hči dobila še eno priložnost. »Zame je največja nagrada in sreča v življenju, da lahko skupaj preživljava čas, ne glede na to, kje sva in kaj počneva.« Da je zdravje krhko, se dobro zaveda tudi sama, saj že vrsto let boleha za astmo in mora vsak vzpon preudarno načrtovati. Zadnje dni pogumnemu paru na Everestu nagaja vreme, ki ne prizanaša z močnim vetrom, zato bo moral naskok na sam vrh še malce počakati.
A tudi če končnega cilja ne dosežeta, tega ne bosta sprejeli kot poraz, kajti med avanturo uživata na vsakem koraku – kar pa je bistvo vsega. »Če prideva do vrha, bo to nekaj izjemnega. A nikakor za ceno užitka in zdravja!« povesta mati in hči, ki sta svojo dogodivščino začeli pred več tedni. Obe sta sicer izkušeni pohodnici in plezalki, a zavoljo uspeha ne bi nikoli ogrozili lastnega počutja, kaj šele življenja.
Prav zato pred vsakim načrtovanim podvigom, pred vsakim metrom dobro pretehtata svoje zmožnosti, da je zdravje zelo izmuzljivo, sta namreč bridko spoznali pred leti, ko je Jess zbolela za rakom na jajčnikih. Po več operacijah in mukotrpni kemoterapiji, ko so ji zdravniki pripisovali le malo možnosti za preživetje, je zmagala in sklenila, da ne bo zapravila niti dneva več in bo uživala v vsakem danem trenutku.
Upata, da se bosta v zgodovino zapisali kot prvi ameriški par matere in hčere na najvišji gori.
»Življenje je dar in ne misliva ga zapravljati, saj pred leti nisva mogli z gotovostjo trditi, da bo Jess dočakala jutrišnji dan,« se s solzami v očeh spominja Valari, hvaležna, da je njena hči dobila še eno priložnost. »Zame je največja nagrada in sreča v življenju, da lahko skupaj preživljava čas, ne glede na to, kje sva in kaj počneva.« Da je zdravje krhko, se dobro zaveda tudi sama, saj že vrsto let boleha za astmo in mora vsak vzpon preudarno načrtovati. Zadnje dni pogumnemu paru na Everestu nagaja vreme, ki ne prizanaša z močnim vetrom, zato bo moral naskok na sam vrh še malce počakati.