Medalje za vojaške konje

Znano je, da je Nemčija v pripravah na vojno organizirala, finančno podpirala in hkrati strogo nadzorovala množično rejo konj. Enako je avstro-ogrska monarhija spodbujala konjerejce in ob začetku vojne leta 1914 je samo avstrijska vojska mobilizirala približno 600.00 konj. V naslednjih letih se je število nekajkrat pomnožilo.

V desetletjih pred vojno so v Avstro-Ogrski večkrat organizirali ocenjevanje živali pri konjerejcih in v ta namen so izdelovali tudi medalje za konje. Tudi na slovenskem delu tedanje monarhije so spodbujali vzrejo čim več konj, bodočih vojnih tovarišev. In čeprav je bil takrat seveda glavni jezik nemščina, so konjem, vzrejenim na našem ozemlju, okrog vratu obešali kolajne z napisom v slovenskem jeziku in obešene na slovenskem narodnem traku v rdeči, beli in plavi barvi. Prav tako so bili naši konjerejci deležni državnega darila oziroma pomoči za delo.


V štirih letih prve svetovne vojne so konji in mule pokazali vzdržljivost in junaštvo ter mnogokrat tudi reševali življenja. Za njihovo vlogo v vojni so, na primer v Nemčiji, poskrbeli po koncu morije, ko so ustanovili organizacijo, ki se je lotila težkega dela – poiskali so in popisali vse odslužene konje, ki so preživeli vojno. Zvestim živalim – tudi med njimi je bilo veliko ranjenih – so izkazali čast in jih poimenovali vojni tovariš ali kriegskamerad po nemško. Konjem, vojnim veteranom (oziroma njihovim lastnikom), so zagotovili dosmrtno preskrbo s hrano, kar jih je obvarovalo pred zakolom. Na ta način so živalskim tovarišem zagotovili dostojno življenje do konca.


Vsak konj je dobil poseben obesek; na paradah so ga nosili okoli vratu, sicer pa je visel na vidnem mestu na hlevu. Podobno skrb so jim namenili tudi v Avstriji. Nemški obesek je sestavljal železen križec, pod njim pa napis kriegskamerad, Avstrijci, ki so enako častili bojne tovariše, pa so imeli svoj grb.

Robert Vrečko, ki ima v Slovenskih Konjicah zaseben muzej s predmeti iz obdobja avstro-ogrske monarhije, ki seveda vključuje tudi čas svetovne vojne, ima nekaj primerkov konjskih odlikovanj. Kot zbiralec je imel posebno srečo, da je kar v Slovenskih Konjicah oziroma v okolici na neki kmetiji našel ploščico z napisom kriegskamerad, a ni točno vedel, kaj ima v rokah. Ko je odkrival pomen obeska, ki ima namesto nemškega križca avstro-ogrski grb, je dojel, da je našel izjemno redek spomin na prvo vojno; Robert meni, da je to edini znani tovrstni obesek za vojaške konje, ki so služili v avstro-ogrski armadi.